tinkatonka
|
Kako ste kaj? Upam da dobro, sploh zato, ker je vikend. No pa, da še jaz malo pojamram. Trenutno se namreč ukvarjamo z Anejevo fazo »oči«. Jaz nisem dobra ne za tuširat, ne za zobke umit, ne za sprehod, ne za crklat. Samo oči, oči, oči. Včeraj sem ga tuširala in je ves čas jokal in kričal » da me ne mara, da ga bo oči« ipd. No sej na koncu se je po pol ure dretja umiril in sva se pogovorila, ampak potem sem pa jaz v pričo njega začela jokat, ker mi je tok hudo, da me tako odvrača od sebe . Zadnjič ko smo bili vsi trije zunaj pred hišo, sem rekla, da moramo it notr se zrihtat in stuširat, ker je bila že pozna ura in mi je mali mulc rekel »pejt ti notr kuhat, naju pa na miru pusti tu zunaj«. Včeraj smo bili na predstavi, sva šla midva z Anejem peš do dvorane, mož je pa prišel z avtom naknadno tja. In ko je bilo konec predstave, ko bi midva z Anejem mogla it spet peš do mojega avta, se je oprijel očita in ni hotel z mano, mož pa seveda brez avtosedeža v avtu. No in tako je potem mož moral z nama do mojega avta (cca 15 minut peš), da se gospodu Aneju ni strgalo. Meni se tok trga srce punce, da vam ne vem povedat. Ta faza »oči« se je začela tako iznenada, da me je presenetila na celi črti. Pa nisem nič narobe naredila. Nič. Da ne govorim, da očitu vseskozi steče v objem ko ga vidi, meni pa nikoli. Polna hormonov kot sem pa itak sam jokam, ko mi take dela. Ah upam, da ga bo minilo. Pozdrav, Tina
_____________________________
Ponosna mamica Aneju in Jakobu. -------- Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje. (T. Pavček)
|