neka_noč
|
Drage moje.... 
Prvih 6 tednov bo res zelo napornih. Neprespanost, rutina (samo previjanje, dojenje, previjanje, dojenje,...), ni časa za stuširat, za zobe umit, iti na veliko potrebo (meni to pred rojstvom otroka nikakor ni bilo jasno kako je to sploh mogoče), si skuhati kosilo (svetujem da ti nekdo pride skuhat ali pa si pripraviš pred porodom in daš v skrinjo), sploh pa ne v miru pojesti,... Naokoli hodiš kot zombi. Pozna se tudi na partnerskem področju. Pvi otrok je ena večjih prelomnic v življenju in največja v partnerskem odnosu. Spraviti se ven z  je na začetku pravi podvig. (Svetujem pripravljeno torbo pri vratih, ki jo, ko si tik na odhodu, le zagrabiš in vzameš s seboj - notri pa rezervne pleničke, hlad. mazilo, robčki za umivanje rite, podloga za enkratno uporabo.)
Svetujem, da greste spat takrat, ko gre tudi . Neposesano, nepomito, nezlikano, neoprano, umazana ogledala, kopalna kad..... vse bo počakalo. To bo na začetku težko, ker nisi navajen spati čez dan, pa tudi "na komando". Težko je tudi zato, ker si na začetku čisto evforičen in ne čutiš potrebe po spancu, ker si poln adrenalina. A verjemite, vse pride za tabo in težko je nadoknadit neprespane noči.
AMPAK potem se ti vse poplača. Sploh, ko se ti prvič nasmehne, ko nekoliko lažje zadihaš in greš z njim tudi kaj ven, ko se ti odziva,.. Prične se lepši čas z , ko začneš uživati v porodniški, ker se dobivaš še z drugimi mamicami, greš na kavico, v shooping,...
Nisem želela nobene prestrašit, a dejstvo je, da vedno le povdarjajo kako je lepo (že kar romantično) imeti otroka. Vse je idealno, lepo, poštimano, vse klapa. A ni tako. Če si preveč idealiziraš lahko kasneje zelo trdno pristaneš na realnih tleh, ali pa se ti zdi, da si slaba mamica. Da se to nobeni ne dogaja. Halllooo?! Me, ki že imamo vsaj enega otroka, smo se pogovarjale in čisto vse smo imele vsaj enkrat krizo. Ali ti gre zaradi neprestanega joka tako na živce (sam si čisto na koncu z njimi), da bi ga najraje vrgel ob steno, ali pa, komaj čakaš, da pride domov tvoj  in mu malo ko ne, vržeš da ga ima še on malo , ti pa se spokaš ven spočit živce,... Vse to so normalne stvari in verjemite mi, da se to vsem dogaja. No, vsaki na svoj način, a prideš na isto.
A kot sem nekoč že napisala - da vas skrbi je normalno. Ste odgovorne osebe. Le kako naj te ne bi skrbelo, ko pa boš po novem odgovoren za še eno bitje, ki bo popolnoma odvisna od tebe. In to za celo življenje. Začetne težave bodo minile in vse boste/bomo postale prave profesionalke z našimi preljubimi . Naj vas vseeno ne skrbi preveč. Boste videle - materinski čut je neverjeten. Brez skrbi ga boste znale previti (ne bo se zlomil ), s časom (zelo hitro) boste prepoznale različne joke in posledično boste vedele kaj želi oz. potrebuje. Svetujem le, da upoštevate svoj instinkt, ne pa nasvete vaših dobronamernih kogarkoli. Poslušajte sebe in svoj čut do pa bo vse ok. Žal se noben ne rodi z navodili.  Bi bilo pa dobro, a ne?
Skratka, upam, da nisem katere zamorila, prestrašila. Meni je določene zadeve prijateljica, ki je rodila pred menoj, povedala preden sem rodila in bila sem ji hvaležna, ker mi je veliko pomagala. To sem želela tudi jaz vam.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
najbolj rediti in sem danes opazila špeh na notranji strani stegen (se mi drgne 
), ter pridobivam (zelo intenzivno) "blazinice" na hrbtu. Najraje sem v pižami. 
recimo ful strah, da se mi ne bo pojavu materinski čut, pa se je le čudežno od nekod primajal... 
,ve boste živčne, če mogoče ne bo dojenje tako steklo, ko ste želele, mogoče se bo 
, pa obljubili so mi, da bodo prišparali najmanj šest hruškinih krostat 
, in me je vaša klepetulja Cojka namamila naj se oglasim še kaj na vaših straneh...upam, da me še sprejmete 
... Vsekakor je bolje, da ko dojenček spi počiva tudi mama... ni nujno da spi, je že veliko da se uleže, prebere kakšno knjigo, gleda kak film... da se sprosti... ker jaz sem pač ena izmed tistih, ki ni variante, da bi spala čez dan... mi je pa že to, da sem se ulegla veliko pomagalo... 
... seveda če si pustiš in če ne pustiš tašči da ti greni življenje kako imaš razmetano ali da tam imaš prah in da ti je roža na oknu crknila... naj sam rečem **** pa tista roža, glavno da sem jaz spočita 
