ShopGirl
|
Živjo nosečke in mamice 
Po dolgem času sem spet na RR - tokrat prvič brez trebuščka oz. še vedno s trebuščkom, le "uporabnik" zdaj pridno spi v košari in ne v njem 
Nisem še uspela prebrat kaj vse ste pisale v moji odsotnosti, mi je pa Blondy povedala da imam veliko čestitk - hvala vsem! Če se ShopBaby ne zbudi, bom šla brat vse za nazaj
Torej, naj delim z vami svojo porodno zgodbo, ki bo - vsaj upam - marsikateri nosečki vlila poguma in pozitivizma kar se tiče poroda. Vse skupaj se je začelo dogajati v soboto, 12.12. ob 11h dopoldne, ko sva ravno prispela v novo stanovanje. Ni se mi dalo biti sama doma, pa sem šla z mojim mal brkljat po fletku. Popadki so si sledili najprej na 10min, ampak so se hitro stopnjevali in kmalu so bili kar na 5min Domov sva skočila po torbo za v porodnišnico in se polna veselja odpeljala v Postojno. Na CTG-ju ni bilo vidnih popadkov, vsaj ne tako močnih kot naj bi jih jaz čutila, mela sem še vag. pregled in še vedno sem bila odprta 2cm - kot dan pred tem. Gin mi je ponudil več opcij - sprejem na oddelek, sprožitev poroda, sprehod v okolici,... Odločila sva se, da počakava na "real thing" in se razočarana odpeljala domov. Ves ta čas, sem čutila popadke, ki so se nadaljevali skozi ves dan in postajali vedno bolj intenzivni po bolečini. Priznam, da sem se okrog 17h pošteno zjokala, ker me je bolelo v križu na vsake 6min - od tega je bolečina trajala slabo minuto - oni pa pravijo da so to komaj pripravljalni popadki V bistvu se me je loteval brezup, bala sem se bolečine, ki sledi in ne bolečine ki sem jo dejansko občutila. Psihična bolečina je bila hujša - če to niso popadki, kaj potem so oz. kako bom vedela, kdaj bojo pravi
Ves ta čas sem občutila bolečino v spodnjem delu trebuha, ki se je zaključila z močno bolečino v križu. Kot med menstruacijo. Edina sprememba med temi pripravljalčki in pravimi popadki se je pokazala v tem, da je bolečina iz. sp. dela trebuha začela naraščati proti vrhu trebuha in se zaključila v križu. Takrat sem posumila da je to TO! Komentar mojega srčka je bil, da imam pač nižji prag bolečine, in v bistvu mi ni več verjel da me res boli v smislu popadka, ampak pač boli ker sm občutljivček In je veselo spal... Jst pa predihavala po celem stanovanju. Najboljše je bilo pod tušem - 1h sm bla pod vročim tušem, usmerjenim v križ. Full dobr, vmes sm fajn predihavala, si masirala križ... Ležati nisem mogla, ker je na boku full bolelo (itak, v porodni sobi te dajo ležat na bok, ker so tko popadki najbolj močni ), na križu pa vemo kako je ane...ne glih fajn. Skratka ob cca. 5h sem mela vsega poln kufer, bila sem neprespana, psihično na tleh (ker sem bla ziher da me boli kr tko, ker se vse pripravlja), in sem šla do mojga in mu dobesedno rekla: "Prosim, pomagi mi..." Zmenla sva se da greva v porodnišnico (vmes sm se šla še mal tuširat in se psihično pripravit da bom mogla predihavat v avtu te klinčeve lažne popadke), moj je bil nekam čemeren (revež je bil ziher da greva v Postojno še na en izlet ) in sva bla celo pot tiho.
Prideva tja, me dajo na CTG, se izrišejo neke na easy krivulje in me moj začne tolažit, da nič hudega, da bova pač prosila naj mi sprožijo porod in zafiksajo z epiduralno. Pol pride pa najbolj nice babica in me vag. pregleda. Jst neki javkam, se ji opravičujem ker me boli že tak enostaven pregled in da sm full občutljiva... Pa pravi ona: "a se greva en kviz?" Nisem takoj dojela, kaj bi rada od mene In pol pravi: "vi ste odprta dobrih 7, če ne celo 8cm!". Drage moje, po tej njeni izrečeni izjavi, mi je obraz zasijal od sreče - dobesedno. Prva reakcija je bla sicer "a me hecate?", ampak takoj zatem pa tak naval optimizma, pozitivne energije, adrenalina in PONOSA, da vam ne znam povedat. Full me je pohvalila, da sm pridna...da nism nč občutljiva...in a naj razmislim o smiselnosti epiduralne, glede na to kok sm že ready za rodit. In seveda, jst zajc "ja, a pa bo full bolel?" In se je sam smejat začela...je rekla, da sm najhujši del že dala skozi in da me nima bit kej strah bolečine. Če bi blo pa potrebno mi pa loh ponudijo druga lajšalna sredstva. In smo šli...najprej mojemu nejevernežu povedat kok sm že odprta (bil je res začuden, presrečen in ponosen name), potem pa na klistir (najboljša stvar ever...me je tko lepo spucalo, še pasalo mi je kr sm loh mal pritiskala med popadki ). Aja, pred klistiranjem so me neki tolažle da naj se ne bojim kakat, ker pikica ne bo kr ven padla Sem si mislila, pa kaj mi to govorijo, sej mi je jasno da bo treba še hudo garat da pridemo do "padca ven"
Po klistirčku sem bla odprta 9cm, sprejeta v porodno sobo ob 7.10, mela 3 svoje popadke za predihat na boku (zarad adrenalina je bolelo velik manj kot doma, ko sm obupavala nad vsakim "fejk popadkom"), sledilo predrtje mehurja, še par mal bolj intenzivnih popadkov in kr naenkrat smo se učili kako iztisnit otroka Prva stvar, ki mi je šinla skozi možgane "kaj pa kaj proti bolečini, a niso rekli da mi bojo dali?...bom še mal počakala da res začne full bolet". No do "full bolet" nismo prišli, ker sploh ni bolelo in je blo prav luštno pritiskat. Vsakič ko je babica rekla "kakamo", sem lepo pritisnila in ko je rekla "še še še še...močneje...", sem pač še močneje in si mislila "sj jst loh še močneje, sam kaj če se razpočim spodi?". Ker občutek je tak, kot full močen pritisk na blato in se počutiš točn tko kot da boš rodil skozi ritko. Najboljš mi je blo na koncu, ko mi je babica pomagala iztisnit otročiča tko, da se je s komolcem oprla na moj trebuh, jst pa sm s svojo mišico odrivala njen komolec in s tem potisnila otročka skoraj čisto ven. Za finiš...babca je rekla da bom rodila v treh popadkih če močno pritisnem in tko je tut blo Največji zagon sm dobila ko je rekla da vidi črne laske (ker do takrat sm mislila da me hecajo in da bom ziher še full trpela in bo bolelo ko  ). Čez par sekundic sem vidla črno bučko, z naslednjim potiskom pa mojo srčico (njene nogice so me dobesedno pobožale ob iztisu...nobene bolečine). Najbolj me je skrbelo, če me je morala razrezat (je obljubla, da me ne bo rezala, če končam v treh popadkih) - pa je tko lepo nežno rekla "ma nisem vas rezala...saj veste da vas ne bi Skozi ves porod me je neverjetno opogumljala , me hvalila, crkljala, mela je tak sočuten glas in obraz...ma neverjetna je bla. Njena natančna navodila so mi omogočila da sm doživela neverjetno porodno izkušnjo, jst prisežem da je bil moj porod čudovit...popolnoma brez lajšalnih sredstev, z lastnimi popadki...nč rezana. Sem pa dobila dva "lepotna šivčka", ker me je moja Kaja mal natrgala z rokico. Rodila se je z bučko in rokico obenem, ob 8.07
No tko, drage moje... prišparala sm 180 eur In če bi mi nekdo, takrat ko sm dihala doma in bla žalostna, povedal da so to pravi popadki, me ne bi pol toliko boleli - ker je vse v PSIHIČNI pripravi in doživljanju, bolečina pa niti pol toliko huda kot recimo zobobol. Po porodu so babce komentirale "ja gospa, vi pa tko zgledate, kot da sploh ne bi rodila " Itak, če končaš v eni uri, si tko evforičen in ponosen sam nase, da komi čakaš da veselo novico deliš s celim svetom
Se vam še kaj oglasim, do takrat pa poljubček in objemček od ShopGirl in ShopBaby.
P.S.: moj pred odhodom v porodnišnico ob cca. 6h zjutraj: "piki, a greva še mal hodit po stopnicah, da se ti popadki okrepijo?" ...sem mislila da ga bom porinla dol po štengah Zdej se temu full smejiva...takrat bi ga pa bla zmožna zadavit
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. 
. Še malo pa bo na porodni teži. Zdej bi samo še rada, da bi mi nastajalo mal več mleka, da bom lahko ukinila dodatek. Pa bolj slabo kaže. Pijem zelo veliko, tudi čaj za dojenje pa očitno zaenkrat še nič ne pomaga. Sicer pa dobi 2 x na dan dodatek ostalo pa mi uspe načrpati. Jo pa hranim 8 x po 55 - 60 ml. 
, ki še niste rodile, danes pa jutri kar počakajte, da se stanje na cestah normalizira, v ponedeljek pa v akcijo. 
na en krajši sprehod, da se mal nadiham svežega zraka, babica bo pa mal vnukinjo pazila, pa še zlikala mi bo plenice. 
da raje greva v P, kaj pa jaz vem kaj se dogaja. Bolelo me je... bili so na 5 minut, ampak ne tko zlo močni. Pridem v P, ful za čakat... me dajo na CTG, ja res so bli popadki, potem me vag. pogleda - in zmaje z glavo - sam 4 cm... no pa ker sem bla že čez rok, so rekli da naj grem kr v porodno. Pridem gor, popadki so bli skoz... še vedno ne močni, ampak pogosti. Čakam na porodno 2 uri - je bla nora gneča... me dajo končno v porodno - pride nočna izmena in rečejo... sam 4 cm odprta... bomo še malo počakali in ostanem v porodni... mojga 
. A ni romantično?? No za it na cesto v tem vremenu tudi ni.
So prednosti in slabosti tega časa.. 
, pa sem si vzela še eno flis jopo za ogrnit. čeprav mi je v vsej nosečnosti toplo? Kako se je tebi zdelo? 
: 20 
PDP~NICK(starost)~(?. ,?. )~KRAJ~PREGLED ~ SPOL
. Čestitke za malo Kiro 
