araz
|
Ojla,
Upam, da mi bo uspelo napisat porodno zgodbo preden bo akcija  .
V glavnem z Zojo imam malo problemov ,ker noče jesti in še kar zgublja na teži. Če jutri ne bo pridobila potem bom mogla začet dodajat po flaški. trenutno pa se samo dojiva. Mleka imam dovolj problem je ker Zoja po parih minutah sesanja zaspi in je ni moč zbuditi. UPam, da bo začela kaj bolj pridno jest.
Ali ima še katera probleme s tem?
Kar se tiče porodne zgodbe pa se je začelo takole:
Ob pol enih ponoči sem se zbudila ker me je začelo nekaj črvičit. Sem mislila, da me na wc od živčnosti, ker sem bila naročena, da mi sprožijo porod. Grem na wc in potem nazaj v posteljo. Pa čez par minut spet. Meni nič jasno  . Potem pa kar na vsake pet minut. Pol mi je začela še voda odtekat, pa čep se je odluščil. Skratka vse v roku ene ure. Ob pol treh sva se odpravila pa kar v Postojno, ker so bili popadki res zelo pogosti. CTG je pokazal res pogoste in redne popadke, voda je čedalje bolj odtekala, odprta se mbila že 5 cm. Potem je sledil klistir, britje niti ni bilo potrebno (očitno sem sama dobro opravila  ) in pa takoj v porodno. Na koncu sem se odločila za epiduralno in jo ob pol šestih dobila in od takrat nobenih bolečin več. Z mojim sva se lahko v miru pogovarjala, še celo smejala sem se lahko in bila res čist sproščena. Epiduralna mi je tako dobro prijela, da sem čutila, ko je tamala začela pritiskat in EA ni bilo potrebno nič zmanjševati. Sestra je bila tako zadovoljna, da vse poteka tako po naravni poti, glede an to da sem bila še par ur čisto brez svojih popadkov. Nisem pa dobila niti enega umetna. Skratka EA je zame res zakon. Za sam finiš je prišla še dr. Reševa, ki je do konca vodila porod. Pri izstisu so mi morali mal pomagati tako ,da so se mi obeseli na trebuh, ker sem imela očitno premalo moči za pritiskat. Ko je tamala začela pritiskat me je pa res kar bolelo, ampak to je trajalo približno pol ure. Pri prvem poizkusu je sestra rekla, da že vidi črne laske in nama ni bilo nič jasno od kje črni lasje če sva pa oba svetla .
Presredka mi niso rezali. Dobila sem edino tri notranje šive, ki pa me niti niso ne vem kako boleli.
Ko smo jo uspeli zbezati iz mojega trebuha sem se počutila tako olajšano in kar nisem mogla verjet, ko sem jo dobila v naročje. Sploh je nisem hotla spustit, da bi jo umili in uredili. Se je sestra kar smejala, ko sem rekla. da je ne dam. Jest sem kar jokala. Potem nas je pa še dr. Reševa slikala vse tri skupaj, zašila, pogledala posteljico (celo sama sem gledala kaj vse je še iz mene zvlekla). Sem bila čist začudena kakšna je bila posteljica in kako velika. Sem si čist drugače predstavljala.
Potem smo bili še tri ure v porodni. Dali so mi jo še za podojit.
Vsi so rekli kolk je lepa in tudi ocene je vse dobila 10. Najbolj smo bili navdušeni kakšna lička ima.
Je pa Zoja zelo len otrok. Je bila že v trebuhu, ker sem jo zelo malo čutila (bolj take nežne brce in premike).
Trenutno imava težave z hranjenjem, ker mi po desetih minutah dojenja zaspi. In še kar izgublja na teži. Danes je imela 2910 g in če jutri teža ne bo narasla bom morala hranit še po flaški. Mleka imam dovolj samo ona se tako hitro zmatra, da mi takoj zaspi in je na noben način ne morem zbudit. Tudi ko jo previjam včasih kar spi.
Evo to je moja zgodba. Glede na to kako se je začelo se je na koncu vse dobro končalo. In res sem presrečna, ker imam končno svojo Zojo.
Se pa opravičujem, ker je napisano malo zmedeno. Se vidi, da mi manjka spanca  .
Čestitke še vsem novim mamicam in veliko sreče in poguma za vse tiste, ki še boste šle rodit. Na koncu res pozabiš na vse bolečine, ko dobiš svojo štruško v naročju. To šele sedaj vem, čeprav vse tako pravijo.
Zdej pa Zoja nekaj jamra in očitno bo treba jest. Pa upam, da bo kaj več pojedla kot nazadnje.
Čau, čau
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
še veselo miga, tko da res ne vem. 
. Seznam se kar lepo polni
. Rok sem imela včeraj..tudi jaz brez nekih popadkov, kaj šele da bi govorila o kakem čepu, sluzi..itd. Nada, niente, nič..kot pravi Mojca. Punce bo treba pohitet, da bomo za praznike doma..ampak kaj čmo, če 
Porod se ti je pa kar od straha začel, praviš? 
). Po pravici povedano sploh ne vem, kako še pridem čez dan - s par urami spanja ponoči (za danes sem praktično zaključila - ob 2.15) in malo dremanja čez dan (pa ne vedno). Upam, da mi vsaj do poroda uspe zdržat s trezno glavo, ker včasih se mi zdi, da niti razmišljat ne morem več... 
