metkara
|
Hello mamice in (še vedno) nosečke Se dolgo nisem javila, smo potrebovali par dni, da se ulavfamo pa pridemo k sebi Prve noči smo bolj slabo spali, ker je tamala zgleda zamenjala dan in noč (rojena je bila popoldan in pol je glih do polnoči k sebi prišla in že prvič prežurala celo noč - js pa takooo utrujena), zdj se počasi uravnava. Jo pa še kar fejst krči matrajo. Je ful potrpežljiv otrok, ker se ne joka, ampak kar vidiš, ko jo celo zvije. Pa prebava ji dela 100 na uro, da se ji prav smejim, ko ona kaka (ful pritisne, pa take zvoke zraven spušča...) Itak je nas vse čisto omrežila in smo čisto nori na njo in potem se šele zaveš, kaj je tista čista brezpogojna ljubezen... Pa še na kratko moja porodna zgodba: Pdp je bil v četrtek, 3.12, takrat sem imela pregled, še čisto zaprta, rahli popadki so se sicer kazali, vendar je g. rekel, da še naj kak teden ne bi bilo kaj... No, v petek me je že zjutraj začelo črvičit, vendar sem vse skupaj pripisovala prebavi, ker sem prejšnji dan jedla zelje in fižol Mi je pa svakinja rekla, da se je pri njej tut tak začelo in, da je verjetno to to...Zvečer se začne stopnjevat in ko imam popadke 1 uro na 5 minut se odpravima v porodnišnico (ob 2-eh ponoči). Še čisto zaprta, popadki se ne stopnjujejo, zato mi ob 6-ih dajo umetne. Uf, to pa res boli!!Pri vsakem popadku sem molila (sem pozabla dihat ) in komaj čakala na epiduralno. Ob pol 11-ih jo dočakam, mi vstavi kanal ob hrbtenici, ful bruham zraven, boli (pa pravijo, da to ne boli ), kanal mi gre po pol uri vn Spet vstavljanje (pol je k sreči epi. že toliko primla, da ni več bolelo), potem sem lahko dremala vmes in v tem času sm se ful odprla. Mi predrejo mehur, beba se pa še ni spustila in zato me spravijo na noge in moram hodit (auuuu!). Beba se končno spusti in sledi pritiskanje. Me vse spodbujajo, meni se pa zdi, da bom umrla in pravim, da ne morem, da res ne morem. In potem zberem vse svoje moči, ena babica mi pritisne na trebuh...Rodim ob pol 2-eh popoldan. Se mi vlijejo solze sreče in olajšanja. Res, nisem si predstavljala, da je porod "tako hud", je pa itak pol vse pozabljeno, ko dobiš otročka na trebuh Partner je bil vseskozi ob meni, čisto na koncu so ga izdali živci (in slab želodec ), pa je odšel na hodnik. Mi je res bil v veliko pomoč, me masiral, dajal obkladke na čelo in me spodbujal. Hvala lubi Po porodu sm spet bruhala, vendar vem, da sem za to kriva sama, ker sem spila preveč vode. Glede epiduralne sem imela zgleda bolj slabe izkušnje (ali pa bolj slabo anesteziologinjo), vendar mi ni žal, da sem jo vzela, ker mi je res pomagala, da je bilo lažje. Me pa še zdj malo boli na mestu vboda, pa glavobol sem imela par dni nazaj, ampak to verjetno tudi zaradi (ali pa predvsem zaradi) nespanja. V glavnem: taka je moja porodna zgodba, itak bi vse prestala za mojo malo Želim vam še lepo nosečnost, vsem mamicam pa čestitke A se je že odprla tema za čveke mamice? Verjetno na ShopGirl čakamo
|