Anonimen
|
Drage moje, jaz sem včeraj doživela svoj najhujši možen večer : Ela mi je padla iz previjalne ! Na parket! Jaz sem mislila, da me bo kar kap . Spravljale sva se kopat, še zadnjič sem ob previjalni, z roko napol na Eli, hotela izmeriti temperaturo, ker se včasih ful shladi medtem, ko jo slečem, in nenadoma zaslišim jok, pogledam in Ela gola na tleh ob previjalni kot mucka s spodvitimi nogicami in rokicami in s čelom v tla . Sem že videla, kako ima vse zlomljeno in poškodovane možgane, takoj sem jo vzela k sebi, sva obe kakšnih 10 minut jokali, čeprav se je zelo hitro pomirila in samo jokcala, toda nisem je smela vsaj pol ure odložiti, da bi jo oblekla, tako je bila prestrašena, se je kar tresla muca moja . Celo sem jo pregledala, nič zlomljeno, zvito ali modro, vse ok, čez 10 min se je celo trudila, da bi prijela v rokice igračko, pa ni bila dovolj zanimiva, čez pol ure pa se je že smejala in bila stara Ela . Mamica pa jokala kot dež , dragi me sploh ni mogel umiriti, sem jokala cel večer in prosila vse možne bogove in sile vesolja, da bo z mojo miško vse ok. Ponoči smo jo na 3 ure pregledovali - malo sem jo premaknila, da bi videla, če normalno spi in je bilo ok. Tudi danes je že od jutra ista, niti buške nima, samo na čelu (tam ko je štorkljin ugriz) ima nekoliko modro, če zares dobro pogledaš . Očitno so jo čuvali angelci, ki sem jim že cel dan zahvaljujem , da sva jo tako dobro odnesli . Mene punce pa hoče občutek krivde kar požreti . Počutim se kot največji zločinec in najslabša mati na svetu: češ, kako sem lahko bila tako neprevidna, da mi je 8-mesečna dojenčica padla iz 90 cm na tla ? Eli sem se že milijonkrat opravičila, pa še vedno sem tako zelo razočarana nad sabo, kar sram me je ... . Itak pa ne vem, kako je to izvedla, saj je ležala na hrbtu, na njeni desni sredini sem bila jaz, na levi je stena, tako da je padla čez svoje noge naprej, kar pa ni šlo drugače, kot da se je dvignila v sedeč položaj, kar še ne zna . Skrivnost v glavnem, saj tudi zdrsnila ni, ker je bila brisača na previjalni in z golim telesom ne drsi. Ta slika, ko sem jo zagledala golo na tleh, me preganja že cel večer, celo noč in vsake toliko se mi izriše pred očmi, takrat bi se najraje zbičala od občutka krivde ... To sem vam morala povedati, čeprav bi najraje zamolčala pred celim svetom, tako zelo mi je grozno ... Sedaj bom gotovo še kakšen mesec v strahu, češ kaj pa če so bile kakšne notranje poškodbe ... sploh ne vem, kdaj se bom notranje zares umirila . Če bi se ji kaj resnega zgodilo, pa sem mojemu itak povedala, da s tem ne bi mogla živeti. Zdaj mucka spančka, bova danes kar doma, da mine 24 ur od padca in se vsaj malo umirim. Pazite svoje sončke , da se vam ne zgodi tako kot meni . Pa vedno sem si mislila, da meni se pa to ja ne more zgodit in evo. Nič, grem še jaz malo počivat, saj me vsa ta sekirancija utruja.
|