Rubin.
|
Punce moje hvala, da se veselite z menoj.
Dadaegon, vem kako se počutiš in meni je bilo najhuje ta nemoč, nemo opazovanje, vsakodnevni strah, kaj bo ko pridem tja. Prva dva meseca je imela Gaja same težave. Lahko ti punce, ki spremljajo mojo zgodbo povedo, da je bilo hudo. Dvakrat je bila Gaja čisto na meji, ko so mi dr. rekli, kar je v naši moči smo naredili, sedaj pa je od nje odvisno kako bo dalje. Prejokala sem nešteto noči, potem pa sem si rekla, da mi to ne pomaga, edino kar lahko naredim, da jo bodrim in verjamem vanjo. Bilo je težko, ampak sem stala ob inkubatorju, zbrala vso moč in ji prepevala pesmici, ji pripovedovala kdo vse jo nestrpno doma čaka, ji povedala koliko ljudi misli na njo, drži pesti in vanjo verjame, vključno z vami moje rr-jevke. Ne vem kaj je pomagalo njej, vem da meni je že to da sem začela drugače razmišljat. Nismo bogovi, da bi lahko odločali o tem kdo ostane in kdo gre, lahko le upamo na najboljše. Ne bom ti dejala, da bo vse vredu, ker ne vem, ampak verjemi v malega Gašperja. In dokler se on bori, se daj tudi ti. Črne misli pa daj na stran. Jaz ti želim veliko moči, jaz jo črpam od njiju. Moja dobra prijateljica je rekla, ko sem se ji potožila, da jemljem moč od otrok, ne jemlješ ti moč od njih, ampak v njih najdeš svojo. Andreja, Gašper te zdaj rabi, bodi močna za njega. Želim vam, da bodo ti težki dnevi čimmprej za vami.
< Sporočilo je popravil Rubin. -- 28.10.2009 1:05:49 >
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Jokam od sreče, prava borka si. 
