tejči77
|
eee35, si me prav nasmejala. Sem pa razmišljala, da sem včasih jamrala, ker imam tako malo pregledov, zdaj mi pa prav paše da me pustijo pri miru, da mi ob koncu ni treba kar naprej tam stat. Ko se bo začelo, se bo že. Kar najej se. Bo potem toliko naporno, da včasih kar pozabiš jest, ko bo otročiček mislim. Men gredo po glavi same nezdrave reči, ki jih drugače ko nisem niseča sploh ne jem. Tanchy, mogoče je pa to kakšen čep, ki se dalj časa lušči? Ne vem, nimam izkušenj s tem. Moj je tudi tak čudak zadnje tedne. Kar naprej jamra kok je bogi. Kako je njemu vroče (jaz se poleg njega z brisačo brišem, pa mi drugače nikoli v življenju ni dol teklo, sem zmrzljivka), kako ga kej boli, kako je utrujen. Ah revček, a jaz, ki sem pa pač tiho, da ga ne utrujam, meni je pa vse rožnato. Ne, sploh me nič ne boli, danes grem balet plesat, pa še mal na kolo zvečer, da se ohladim, pa dve pivički si bom privoščiča, taki fajn mrzli zvečer na moj bronhitis. Kdo me bo v postli obrnil ponoči in kako prilezem do wc, ker se v mukah vstanem iz postelje me seveda ne vpraša. Ker sam sebe vidi. Mater, tisto res drži, če bi morali biti moški noseči in roditi........... Mame, ah, jaz upam, da se ne bom zgledovala po njej in da mi bosta hči in sin čez 20 let rekla, kako fajn mamo imata. To je najvažnejše. Sicer sem zadnje čase malo stroga, ampak samo zato, ker jo je začel očka nenormalno razvajat in nekdo ji mora meje postavit. Mogoče misli, da ga ne bo marla potem. Ampak Larisa kljub temu, da sem včasih stroga, ker se mi zdi to moja dolžnost, potem priteče k meni in kliče mami, mami, mami, moja mami in se muca pri meni. Potem se pa čisto stopim. In v vrtcu govori, da bo dobila bratca in kako mu bo ime. Uh, upam, da bo potem tudi vse OK. A ima katera namen rodit v celjski porodnišnici? Mene kar malo daje panika, ker so me prvič prav packal in sem si potem rekla nikoli več. Zdaj pa razmišljam, kam se pa čem vozit daleč, do celjske imam pa le pet minut vožnje. In ljubljanska pišete je tudi tako zasedena, da imajo kar tekoči trak. Res ne vem kaj naredit. Imam pa tehten razglog, da bi se odpeljala kam drugam. Prvič sem imela namreč zastoj na medeničnem dnu in so me pustili v fazi iztisa več kot dve uri. Ko pa res nisem več mogla zdržat in sem začela tulit so pa vsi skupi letel in sem imela vakuum, ker se baje CR ni dalo več naredit, je bil otrok že prenizko. In povrh vsega sem bila cela raztrgana in prerezana, ker je bila moja mala težka 3740, jaz sem pa male rasti in ozkih bokov, tako da je bila prava velikanka zame. In da to še ni bilo vse mi niso krvi pregledali, šele po nekaj dnevih ko sem skupaj lezla in sem imela samo 65 Hg, posledično so mi šli vsi šivi narazen in sem v porodnišnici ob hudih bolečinah čakala na ponovno šivanje in seveda čisto sama skrbela za otroka, pa še hodit nisem mogla. Tako da je bila zame prva porodna izkušnja res grozna. In me je strah, da bi se tukaj vse ponovilo. Pa to, da me zopet čisto raztrgajo bi še preživela, verjetno mi to tudi tokrat ne bo izostalo, ker fant ziher ne bo nič lažji. Bolj me je strah, da bi z otrokom pri porodu ne bilo kaj narobe, če me spet tako pustijo.
_____________________________
Naša sončica se je rodila 02.07.2007, 10.08.2009 pa se ji je pridružil še drugi sonček. Slikice naše Larise http://tejci.blogspot.com/
|