Nika v službi
|
Dobro jutro! Srkam kavico in si ogledujem slikce...
Ojej, ojej, Tažana, tale tvoj trebuh je pa res kot žoga. A ti pošljem jaz tisti moj pas? Saj če ti ne bo ustrezal, ga lahko skrajšaš... Sporoči.
Špelka, v Šobcu sem bila jaz v otroštvu nekajkrat. So tja hodili neki sorodniki in smo jih šli parkrat obiskat. Spomnim se, da je bilo fajn, notri je bil tudi nek bazen, pa vse je bilo ful lepo urejeno... Zdaj pa nisem bila tam vsaj že 25 let.
Je ustnica pri tvojem dragem že kaj bolje? Pa mu pizzo zmiksaj, pa bo. Sem zlobna, kaj?
Ninočka, kakšni cukrčki. 
Benika, hvala za fotoreportažo. Ja, v Atlantisu je bilo spet luštno, Nika kar ne more pozabiti, kako je tunkala Edota. Edo gor, pa Edo dol - čisti hit je tale tvoj dragi.
Mi smo pa včeraj spet skočili na Pohorje, tokrat smo vzeli s sabo še ata in mamo in bilo je ZELO zabavno. Mama je namreč bolj "zajec" za leteče in viseče zadeve, tako da je bila že vožnja navzgor z gondolo pravi podvig. Se skoraj ni upala dol gledat, klopco je pa tako stiskala, da sem mislila, da jo bo zdrobila. No, po luštnem dnevu na vrhu Pohorja, se mi vračamo nazaj dol, v gondolah ista posadka - Nika, mama in jaz ter ata in Tomaž v svoji gondoli. Si mahamo, ogledujemo, klepetamo, ko se zadevščina kar naenkrat ustavi. Mamo je skoraj kap, ko smo močno zanihali najprej nazaj - naprej, potem pa še gor - dol. Mi smo bile čisto brez vsega - nahrbtnik je namreč nosil Tomaž, tako da nam pač ni preostalo drugega kot čakati. In smo čakali in viseli dobre pol ure! Niki je bilo zabavno, ker je ona itak usekana na gondole, mama je pa sedela čisto pri miru od strahu, jaz pa sem vrtela jezik, da sem preganjala strah. Potem je že Nika začela malo sitnariti, češ kdaj bomo, nekajkrat so gondolo očitno poskušali zagnati in so nas celo malo nazaj gor povlekli, ampak smo znova in znova obstali na mestu. Končno se je tudi ta naša odisejada končala, saj se je gondola premaknila in smo srečno prispeli v dolino. Jaz sem tistega strička spodaj potem vprašala, kaj se je zgodilo, pa je rekel samo, da so tu spodaj nekaj zabrkali.
Po prihodu smo seveda potrebovali svež zrak in kavico, zato smo se odpravili v znamenito Pohorsko kavarno, nato pa se zapeljali še do centra Maribora in se sprehodili po mestnem jedru.
Na poti nazaj nam je Nika zaspala v avtu (smo šli vsi skupaj z Grand Scenicom) in se sama od sebe zbudila na ovinku pred Depalo vasjo. Timing u nulo! V Depali vasi smo potem še povečerjali, poklepetali še z Klemnom, Sonjo in Natašo, počohljali Puhka (mucek), Lumpija (kuža) ter Lizo (pujsika) in se ob pol devetih odpravili domov. Ob devetih je madam že spala.
Sedaj pa odštevamo dneve do našega dopusta - še 13 dni, če štejem samo delovne dneve. Juhej, gremo delat, da bo prej minilo.
_____________________________
..... Poljubi me nežno, ko drugi hitijo, povabi me v mesto, ko drugi že spijo.... Napravi to zmeraj, ne bodi kot drugi, ljubezen ni reka, ki teče po strugi.....
F. Lainšček
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. 
). 
. trebuh je pa uredu- otrdeva mi nič ne oziroma magnezij pijem in to je to. Samo občutek imam da se bom čez en mesec na nos prevrnila 
. Sem primerjala trebuh zdejle pa takrat ko sem šla katarinco rodit in sem ugotovila, da sem tam- tam 
A veš da se mi prav smiliš, reva uboga. Definitivno si nabavi nosečniški pas. Imajo ga tudi v BC znamke La Vie.
. Zdej pa ne morva na kruhke, pa na pico, pa na ribe
) 
. prav neprijetni občutki me preganjajo zaradi teh stvari. očitno sem prava reva in si ne upam strahu pogledat v oči!!! 
