nell
|
MATEJKA - za Pio. glede čevlejčkov ti ne znam veliko povedati - saj smo mi v večini bosi, sploh zdaj poleti, ga ne mislim posiljevati še z trdimi čevlji. Imamo ene cicibanove - seveda poletju primerno odprte...vendar priznam, da se mi včasih naš mačkin kr mal smili k mu te šuze gor tiščim - mah ne vem, js se vseeno malo zgledujem po sebi. Sem najbolj srečna bosa - če je hladneje v zoknih na bremze - sem jih normalno kupla tudi Tiborju, sicer zelo veliko prakticiramo mehke usnjene copatke, ki sem jih naročila kr na copatki.si - če je toplo pa smo tako notri kot zunaj kar bosi. Sandra - vidim da imate pri vas kr pestro...no saj si imela že prej, ampak zdaj maš vse tri frajlice doma - štiri babike na kupu - torej ve ste tiste, ki delate dež Tejka - zelo mi je žal za tvojega prijatelja...vem, da ti tukaj kaj dosti ne pomaga nobena beseda - pa vendar...četudi se nisi mogla udeležiti pogreba, so misli tiste, ki štejejo - od ljudi se lahko poslovimo tudi na tak način, vem da to veš in vem, da si si želela iti Glede vrtca in hrane je tako - sama še nisem imela primera, da otrok nebi res ničesar jedel...običajno jedo vsaj kruh, ki jim je tudi vedno na voljo. Vsekakor pa ti lahko (vsaj glede sebe) zagotovim, da se takšnim otrokom bolj posvetimo, jim pri hranjenju nedvomno pomgamo, sadje tudi naribamo ipd. - moja praksa je takšna, da so se tudi tisti "neješči" otroci sčasoma navadili jesti oziroma nekateri postali pravi jedci. Koncept razvoja otroka je tak, da se učijo z zgledi in največji zgled, so jim, poleg odraslih, sovrstniki - v vrtcu pa je hranjenje karikirano rečeno - skupinski obred. Če bi mela otroka, ki res ne bi ničesar jedel, bi se v prvi vrsti posvetovala s starši, kako oni to rešujejo doma, kako jim uspeva in kaj predlagajo - tako je edino mogoče rešiti težavo. Zato je prav, da če in ko bo šel Jaši v vrtec, ti vzgojiteljico kar seznani s tem in ji zaupaj česa te je "strah" oziroma kaj te zanima. Verjemi, da se lahko vzgojitelji od staršev ogromno naučimo. Pri joku pa je tako...običajno vedno je prisoten jok. Nekateri to "stisko", ki jo prinaša ločitev od staršev premostijo prej, drugi kasneje - vendar vsaj pri meni so jo še vsi. Jaz osebno se takim otrokom v tem času ves čas blizu, jih veliko crkljam - če si to želijo in dovolijo, jim dam vedeti, da sem jim na voljo, jih poskušam "zamotiti", jim preusmeriti pozornost na kaj drugega. Zato je zame zelo pomembno tisto uvajalno obdobje, ker mi takrat starši dajo informacije kot so npr. kaj je otrokova najljubša igra, ob čem se nasmeje, česa ne mara, kako zaspi, ima kakšno niniko, ga glasba pomiri, ima rad ali nima rad stikov z drugimi otroki - in ravno zaradi teh informacij se sama lažje približam otroku in s tem začetno stisko malo omilimo. Ko otrok enkrat dobi zaupanje v vzgojitelja ali pomočnika vzgojitelja (običajno si otrok izmere njemu ljubšo osebo) ta jok izveni. Res še enkrat vsem puncam, ki bodo otroke dale v vrtec, polagam na srce - sodelujte z vzgojiteljico, vprašajte kaj vas zanima, povejte posebnosti pri svojem otroku - ne samo alergije in druge zdravstvene posebnosti, ampak tudi če zaspi tako da ga tepljate po ritki, ga božate po hrbtu, za ušesom, k sebi stiska ninko, se pred spanjem premetava, ali tako kot moj sinko polovinko gode, česa se boji in takšne stvari. Ok sem mislia da bom lahko še kaj napisala pa se je mačkin zbudil - kaj več zvečer lp
_____________________________
Življenje je čudež, vsak dan znova!
|