vanilla
|
Ojla punce...
Evo nas... Pa smo doma - včeraj smo prispele.
Prvi dan je minil dokaj podobno kot v porodnišnici - tam sem namreč imela "rooming-in" in je bla res nonstop pri meni, tako da sem že pogruntala kaj hoče, kdaj hoče, koliko... hehe....
No, ker je imela tako nizko porodno težo je potem seveda še izgubila 200g in zato smo dobile navodila, da se morava res pogosto hranit - obvezno vsaki dve uri, največ tri. Vendar se je že v P kazal problem - namreč, resnično je veliiiiiiika zaspanka, pa tudi sesat se ji ne ljubi... Tam so me spodbujali k dojenju, in se mi zdi, da sem jo potem 24 ur mela skor nonstop na joški. Vendar ko je začela sesat, je 10-krat potegnila in konec... Pa sem jo dražila, božala, spodbujala, vendar je kar spala.... Mleka pa dovolj oz. vsaj čutila sem, da se dobro dela. Iz porodnišnice sva odšle z 2550g (porodna teža 2770g).
Včeraj sem bila pa čist hin od skrbi in sekiranja - spet mučno dojenje, ki ga ona nikakor ne zna dobro sprejet, ker takoj zaspi na joški... In me je strašno sekiralo, ali to dete sploh kaj pojé. Kar jokala sem cel dan, ker se mi je tako smilila. Pa sem se razp**** in je moj šel lepo po Aptamil in ji zdaj dodajam... Tako da zdaj normalno kaka, lula... zaenkrat. Upam, da bo. Zdaj pa se malo dojimo, malo črpamo, malo Aptamila.... Vglavnem, vse sorte no. Važno, da bo pridobila na teži in da se bo meni mleko delalo.
Uf, sem se razpisala, hehe...
Pikica, mene so tut v ponedeljek popadki mučili cel dan, pa so se potem k sreči okrepili do večera in potem smo šli ob polnoči v P. Tam so mi dali pa tabletko Spasmex-a, ki naj bi pokazal - če so pravi popadki, se bi stopnjevali, če so lažni, se bi omilili.... No, meni so se povečali, postali res redni in potem smo dopoldan rodili. Sem se pa res matrala s popadki vsega skup dva dni in ni blo luštno. Tako da upam, da se tudi pri tebi končno začne. Držim pesti!!!!
Ebetka, ja, vidim, da se tudi vi privajate.... No, tvoja je bila tudi drobižek - pa je vama dobro steklo dojenje? Lepo pridobiva na teži? Verjamem, da si nenaspana.. Jaz pa ne vem - kar nek adrenalin mam. Ponoči sem sicer spala štiri ure v kosu in kot da mi je to dovolj.... kaj pa vem. Mogoče še za mano pride. Res pa je, da že od prejšnje nedelje nisem spala - najprej popadki dve noči (ko nisem niti zatisnila očesa), potem pa jokanje otrok na oddelku, kar mi spet ni dalo skoraj nič spati  . Pa se še kar nekako držim. Doma pa zdaj tudi nonstop tempo - dojenje, črpanje, hranjenje, aptamil, previjanje. Ko pa spi, pa jo itak pustim max dve urci - jaz pa takrat vse drugo počnem, mi sploh ni za spati. Moj možek pa je zlat, res mi vse pomaga, kuha kosilo, pripravi Aptamil, če je treba, pomije posodice, kupčke podira, mi jo prinese dojit, pospravlja, pere cunje, obeša... hehe....
Joj, pa kaj mi je, da toliko pišem .
Poloma, še malo..... tudi ti boš kmalu mamica.... Kar naj se malemu dobro godi, to je najvažnejše. Boš vidla, kakšen korenjak bo. Ko sem bla zdaj v P je blo istočasno 10 fantkov in samo 2 deklici  .
Nič, lepo se mejte.... Oglasite se kaj in držim pesti za tiste, ki še čakate.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Boleli sicer niso tako močno, je pa navijalo pošteno.... 
Od poroda se še sploh nisem zaspala in se verjetno še ne bom tako kmalu. K sreči sploh več nimam takega občutka, sem se privadila na tak tempo. 
od majčic ni tehtal več kot 3 kg? :))) 
. 
Vse to je bla samo posledica premagovanja strahu. 
