lara light
|
O, punce, ta pomlad pa nosi otroke kot po tekočem...Taškica, ni heca? Zdaj sva medve, dekle moje ! Saj bova tko kot Pika, mala malica, poročale iz bolnice kao da se ništa desilo, prišle domov v kavbojkah, možeki naju pa bodo prosili, da končno greva malo na sprehod in se spočijeva Blanči, Snežinka, priznam, da je malo stisnilo Pa še včeraj je govorila, da jo dol tišči in da ne gre nikamor...a se spomnite, pa glej, kako se hitro to odvije. Taškica, špikanje je v spodnjem delu maternice, vsaj tako se mi zdi in špika kar fejst, kot bi nekaj prebadalo...gre v presledkih, povezano s premikanjem, čim trznem je slabše, pomaga lulat...to malo sprosti ta občutek. Je pa več al manj stalno prisoten. Zvečer bolj intenzivno, precej bolj boleče. A ni za jokat. Na trenutke pa potiho zacvilim, ko je tista špica bolečine. Potem mine, pa spet znova. Mah, upam, da mine. Snežinka, Taškica, jaz sem tudi v glavnem 1x, če me kaj spoti 2x, vedno z eucerin oljem za tuširanje, zelo malo ga uporabim....pa se isto kadi z mene vse od novembra dalje. Obupno je tole. Mažem se pa 2x/ dan, obilno, z mandljevim oljem vsake 2 dni, ko se potem odenem v kopalni plašč, da se lepo vpije, a nič. Mislim, da so te pikice posledica preveč izsušene kože, ki dopušča raznim alergenom vstop in s tem draženje kože. Bo minilo, verjamem, je pa zoprno, ker zelo srbi, posebno po kopanju, oz. ko se po pometi dregnem in začnem praskat. Tole v dimljah je en shit. Vem, nič ne pomaga. Mene je od 15t dalje bolelo, po 28t se je umirilo, sedaj spet čutim. Je bilo pa povezano s premikanjem. Meni je pomagal edino obilen počitek...a ker pri miru nisem mogla bit, se je s hojo potem malo umirilo in zbledelo...ne vem kaj ti svetovat, poskusi malo noge skupaj stiskat, morda še nosečniški pas, ja, to zadnje je Pušenjak priporočal eni s to težavo, da medenične kosti skupaj tišči. Nikar Pike iskat v gausovi krivulji, je ne boste našle, punca je fenomen, o katerem so bodo naši otroci enkrat učili Snežinka, verjemem, da je z dvemi pestro, pa s štirimi...ja, ja, poznam tisto od Dodi, me vedno nasmeje Grem kavč peglat, lepe sanje!
_____________________________
Strah sega do tja, kjer se začne neizbežno; od tam naprej izgubi ves smisel. Coelho
|