sonček balonček
|
Ojla, evo zadnje javljanje pred ponovnim nastopom v službi. ŠMRC. Pupiki sem dala ravno kar spat. Ja, vem grozna mati sem. Gremo spat po 22., spimo do 9. zjutraj, danes Maruša celo do 10. Res pa je, da se sedaj, ko je že nekoliko bolj pridna (očitno je zadnje dva dni ne matrajo več ušeska), zbudi tja do 23:00 ene dvakrat, potem se doji ob 2:00 in potem še morda ob 4. in ob 6:30, ko se predrami, ker se ata spravlja v službo. No potem po polurnem obračanju zadrnjoha nazaj. Zdaj je tega konec . Pa rs se imamo vse tri pupike zadnje tedne fajn. Smo se nekak uglihale, Lara ne tepe več praktično nič Maruše, temveč se celo prav lepo igrata, lovita, tekata, smejita. Ker je Maruša že nekaj dni brez vročine, smo šle ven - v mesto, po dolgem času. Sta tekali kot nori po Titovem trgu in skakali iz takih kock. Sta bile tako luštne, ko sta se režali na ves glas. No potem smo šle domov, skuhale špagetke z omakco, popapcale in popadale v poseljo. Mami je bila salamca, Lara in Maruša pa vsaka en del žemlje. Zdaj še pančata, jaz pa pripravljam pico. In sem tako žalostna, ker je teh sicer napornih užitkov konec. Maruša še ne more v vrtec, ker še ni niti AB pojedla do konca. Ga ima še vsaj do petka. In potem do kontrole pri P v ponedeljek, še ne sme v vrtec. Isto Lara. Pa še za potem je rekla, da bi še raje Maruša bila kakšen teden doma, ker je res že od konec decembra ves čas vedno znova bolna. Pa krvne izvide je imela precej slabe. Zdaj jo bo čuvala tašča. Laro pa moj oče. Lara se veseli, Maruša pa vedno, ko jo dam tašči v roke, tudi če samo zato, da si jaz zavežem čevlje, začne jokat, ker misli, da jo bom njej pustila. Drugače se zelo lepo razumeta, le Maruša ima nekako raje, če sem jaz poleg. Držite pesti, da bo to prehodno obdobje kmalu minilo. Mene zdaj čaka stresno uvajanje v službo, čez kakšen teden pa še stresno uvajanje Maruše v vrtec. Iz službe me vsak dan kdo kliče in jamra, kako je grozno vzdušje, tako da me je kar groza. Če pogledam nazaj, je bilo to leto res hudo naporno, z dvema malima čmrljema, sploh druga polovica, ko je kr neki vsem zdravje nagajalo. Ampak ne zamenjam za nič na svetu. Z Laro smo imele super priložnost, da smo bile veliko skupaj, pa še mali dve sta se odlično navadili druga na drugo in se imata sedaj res radi. Pa jaz ju imam tudi tolk rada, da ni za povedat.
|