Pia67
|
Oh, Benika, si sploh ne upam napisat, da se dobim z vami. Sem se že razveselila, da pridem v Lj to soboto, ko mi šefica reče, naj pridem v soboto v službo, da bova prečekirali srajčno kolekcijo v miru. No, bonus si moram ustvarit, ker še vedno pobožno upam, da me ne kiknejo iz službe. Že 2 meseca smo vsi čist hin, ker ne mine teden, ko koga ne odpustijo. Mene je šefica nekega drugega oddelka celo vabila, da špijoniram zanjo na mojem oddelku, v zameno pa mi je obljubljala novo delovno mesto. Pa je pred kratkim šla. Jaz jasno sem rekla odločno NE, ker si ne mislim odnosov pokvarit, sem raj brez joba. No, toliko, da ne boste zavite v vati decembra 2008, morate razumet, da mi ni do pisanja v stilu simpatičnega foruma septembrke 2005, ker je realnost že kar mal kruta. Miklavž je pri nas nosil unikatno izdelane parkeljne. Z Nino sva jih naredili v petek, lepo zavili in potalali v stilu knjige "Saj zmoreš Poldek". Morala je sama nesti do vrat in obesiti na kljuko. Sistematskega sva dali skoz prejšnji četrtek in petek (pri nas v NM si moraš vzet dopust, ker porabiš cca 2x 3 h, da vse oddelaš): velika 103 cm, 14,5 kg. Pri psihologu odlično, le govorno področje šepa (besedni zaklad dober), zato sva šli po hitrem postopku še do logopedinje, ki je druga kakor lansko leto in je super. Se prav veselim januarsjega ponovnega obiska. Čisto drug pristop. "Crkljanje": hm, prej tlaka, ker moram pridno trenirat, vadit jogo, študirat pripravo lovskih specialitet in jasno sleduje posteljna aktivnost. Kronična neprespanost, je pa čist fajn, vedno pa je prisoten strah, da se ne bo obrnilo. Slabe izkušnje preteklosti. Lepo se imejte, bolnički naj ozdrave, naj ratajo nove pikice in vse kar si potihem želite...
|