Nika v službi
|
Pardon, oprostite, jaz nisem packa. Jaz sem Teti Beti čestitala že 3 dni prej. Ker ni bilo osvetljeno, ste očitno spregledali, vključno s slavljenko. Tudi jaz sem užaljena do Pakistana, ker padate samo na kič.
Še enkrat, Teta beta, od srca: Dobrodošla v klub 30+. Jaz ga bom kmalu zapustila, ampak ti povem, da je ful fajn. VSE NAJBOLJŠE!!!
Pety, tole s tepežem pa se res ni sliši uredu. Upam, da čimprej primerno uredite.
Tažana, koliko pa stanejo te otroške sanke? Zaenkrat sicer ne razmišljamo o kakih konkretnih spustih, ker sem jaz za te zadeve bolj zajec. Če bi šla z avtom, ni blema, s sanmi pa... Zaenkrat potrebujemo sanke predvsem za vleko po ravnem in za na kak manjši kucelj.
Pety, Lotti Karotti stanje 17,50€ v Mercatorju.
2ursae, aha, Kaval. Poznam. Me pa nekaj časa že ni videl; prej smo kar dosti, tudi službeno, zahajali tja, potem pa se nam je 2x (predvsem service) precej zameril in posledično me ni bilo tja že vsaj leto dni. A je bilo vse o.k. - hrana, postrežba?
Drugače pa bi ti rekla, da si čisto premalo privoščiš.
Pety, pa zakaj nisi povedala, da imaš piškote?!?! Potem bi sigurno prišli, včeraj smo bili na "vašem" koncu (letališče), pa bi res lahko prišli na čaj in piškote. Smo imeli še ata in mamo zraven, pa mi trije, garantirano bi ti pospravili vso zalogo!
Benika, jaz se javim za degustatorko! Ker vem, da je vedno premalo kandidatov za take zadeve, da ti naredim uslugo...
Kaj bom podarjala? Ma, ne vem. Ravno včeraj sem si naredila prve spiske oseb, ki jih nameravamo obdariti. To je za začetek. Miklavževa darila so simbolična, ostala pa malo manj.
Miklavž - Nika, babi, dedi (moja starša), ata, mama (tašča in tast), Klemen in Sonja (Tomažev brat in punca), Nataša, Matjaž, Sara, Manca (Tomaževa sestra z družino).
Božiček, Dedek Mraz oziroma tam nekje vmes med Miklavžem in Dedkom Mrazom: prijateljica Saša, prijateljica Marija in partner Damijan, sosedi Tanja, Damjan in Luka, prijateljica Katarina, prijatelj Jani z Barbaro in malim Tobijo, pa še eni modeli iz Kranja po imenu Katja, Edo, Beni, Jakob in Špela. Jih kdo pozna?!
Koledar sva midva do zdaj še vsako leto, odkar imava Niko, naredila in potalala družini ter prijateljem. Naročila sem ga online preko Foto GM. Ja, sem med tistimi, ki mi primanjkuje časa za ukvarjanje s fotkami in obdelavo in raje plačam. Itak ni prav drago. Pa tudi tiskalnik imam samo ČB, tako da...
2ursae, naša nedeljska (to so praktično edina skupna) kosila so precej "normalna". Običajno skuhata moja starša, mi smo ob desetih dopoldan pri maši, potem gremo na kavico in pridemo skoraj točno na kosilo. Res imamo zlate starše. Če ne kuhanjo naši, potem se povabimo na kosilo k mami in atu oz. midva povabiva oboje starše kam ven. Ampak to ni del vprašanja. Torej, pridemo domov, kosilo je pripravljeno, umijemo roke, sedemo za mizo. Skupaj zmolimo (zdaj ob adventnem venčku in prvi svečki ) in potem je na vrsti juha. Nika se običajno malce zmrduje, da juhe ne bo, ampak potem praviloma poje skoraj vse (ob primerni spodbudi). Sedi na normalnem stolu, tisti visoki stol iz Ikee počiva v kotu.... Sledi meso, krompir ali riž, priloga, solata. Mi imamo nedeljska kosila klasična. Tudi tukaj pač nekaj poje, včasih zgolj samo nekaj žlic, včasih vse, včasih pol. Ampak nekaj žlic pač mora vedno pojesti (običajno je limit 3, ker jih tako učijo tudi v vrtcu - pojej toliko žlic, kolikor si star). Če jesti noče in se zmrduje, sestopa s stola, prinaša igrače.... jo opomnimo, da se pri mizi lepo sedi in je. S polnimi usti se ne govori. Pogovarjanje med kosilom tudi ni vse vprek, običajno govorimo več po obedu. Ali vmes med juho in glavnim delom. Nika ve, da je pač kosilo enako za vse (ne zgolj po njenem okusu!) in da ga je treba pojesti. Če ga ne, ni panike. Boš pač lačna. In seveda so razni prigrizki oz. sladkarije prepovedane. Ve, da je naslednji obrok popoldanska malica ob običajni uri (ponavadi je to sadje). Kako bo preživela do takrat, je njena stvar. Je pa res, da včasih pokleknemo, ker prebija, da je lačna. Ampak takrat je vedno zgolj sadje. Tega ji ne kratimo. Na splošno lahko rečem, da iz prehranjevanja ne delamo neke drame. Jo opomnimo, da v vrtcu mora tudi lepo sedeti in jesti in da to pričakujemo tudi doma. Meni se pač zdi pomembno, da otroka navadim nekega reda že zelo zgodaj. Jaz imam lepe spomine na skupna kosila in želim, da tudi Niki skupna nedeljska kosila nekaj pomenijo. Zato tudi tisti klepet po kosilu, pa skupno pospravljanje posode... Zdaj, ko ne spi več (ja, doma po kosilu ne spi, v vrtcu pa še), je sploh fajn, ker ostanemo vsi skupaj v jedilnici in ni nobene forze po kosilu.
2ursae, če mene vprašaš, bi rekla, da čisto preveč kompliciraš in popuščaš. Pa prosim, brez zamere. Mišljeno je dobronamerno.
Zdaj grem pa delat, ker bom danes tu itak samo do dvanajstih. Me je mož povabil na kosilo, potem pa ne pridem več nazaj, ampak grem po štacunah. Valla, tudi jaz znova spoznavam, kaj je to shopping.
_____________________________
..... Poljubi me nežno, ko drugi hitijo, povabi me v mesto, ko drugi že spijo.... Napravi to zmeraj, ne bodi kot drugi, ljubezen ni reka, ki teče po strugi.....
F. Lainšček
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Sem strahotno užaljena in imam surlo do Pakistana 
... pa mi ni bilo težko pobegnit, čeprav smo se imeli super.
, ma sploh je znanje računalništva eno super zadeva, sva že velikokrat marsikaj prišparala. Aha, pa če smo že pri tem, a katera morda ve: ko smo se pogovarjale o Vediju - a obstaja kakšen podoben program, ki ga naložiš na domači računalnik? Anže je nad rač. čist navdušen, danes se je v parih minutah naučil natipkati svoje ime 
. Anže samo "ne bi tega, ne bi tega" - pardon, mu skuhamo le tisto, kar ima rad, včeraj smo imeli bučke, ki jih je par dni nazaj z veseljem pojedel, včeraj se je pa samo zmrdoval - in se potrpežljivo prigovarjanje počasi spremeni v trdno prepričevanje in nato v grožnje, da ne bo čokolade ... skratka nastane en sam kreg, pol se pa še Bor začne puntat in hoče k meni, pa se joče ... katastrofa. A ima še kakšna podobne težave? Morda je težava le v meni, ker si predstavljam idilično skupno nedeljsko kosilo z nasmejanimi obrazi 
in sem pol slabe volje, ker se ne izteče po mojih pričakovanjih.
