tasyo
|
Posadka, pri nas bodo itak telefoni pregoreli, tko da upanje še vedno ostaja, sam zdej me je pa že čisto zadnji košček potrplenja minil... Grrrrr. Vaša noč z zbujanjem in dojenjem - ja, kot bi opisovala našo, s to razliko, da pri nas ni nič otečeno, vsaj meni se ne zdi. Itak ima pa eno belo piko že od pamtiveka tam spodaj, pa se nič ne premakne. Srečka, ko bo Iza enkrat ugotovila, kako je luštno, da naga rita leta okli, bo tudi pri vas še zabavno. Naše previjanje je že dolgo problematično in je tudi ne uspem z ničemer zamotit. Tko da imava sedaj igrico - mami sleče pleničko, Lana malo zašiba po postelji, pa jo malo hecam in ji piham v trebušček, potem pa hitro nekaj v roke, medtem ko mažem rito. Potem pa ni več heca - treba je v plenico in amen. Pa se lahko zvija, stoka in počne, kar hoče. Jo primem za nogo in basta. Slaba vest? Jaz je nimam nič. Ker je vse za njeno dobro. Itak pa se mora naučit, da je mami šef in ne bo po njeno. Smo imeli predvčerajšnjim šolo z nečakom, ki bo kmalu dopolnil tri leta. Lana je bila v poganjalčku, pa jo je hotel porivat, ampak tko, na grobo, da bi jo vzeli ven in bi šel on noter. Pa sem mu razložila, da tega ne sme, bla bla, Lana majhna.... In pokima, pa spet po svoje. Pa ga je MM prijel za roko in rekel, zdej pa dost. Mali v jok, ker ni bilo po njegovo, pa klical je mami, mami... Potem pa se je hitro sprijaznil, da pač tako ne gre in postal priden. Začuda to pali le pri nas... Ker pri babici lahko izsiljuje in doseže vse, kar se mu zazdi - vključno s skakanjem po sedežni in norenjem po hiši brez copat.
|