Majchi
|
Uf končno sem se čez prebila! Pridne ste ble, velik ste napisale ! Kaya, sorry tvojga posta, da boste na Rabu ta vikend nisem več vidla, sem pa kontaktirala Feliško, ko sem tja prišla (nisem vedla, da je vmes že ušla domov), pa mi je ona povedala, da boste tam. Potem sem v petek in soboto gledala, kje je kakšen čoln, čeprav pojma nimam, kakšnega imate, po plaži sem gledala, če bom kje vidla drobno blond lepotičko, pa vas nisem vidla. Saj po mojem vas sploh ni blo-zarad vremena. Da popeezdiš! V čet. zvečer sem prišla nazaj na Rab, v petek zvečer že dež, naliv, grmenje in za nameček še toča (rahlo stolčena streha od avta in prikolice ). V soboto zjutraj je še vedno scalo in takoj ko je nehalo je blo še precej hladno, mokro, vlažno - bljack ! To mi je pa muka-dež v kampu, vlaga v baldahinu,... No, smo pospravili, šli na pico, še malo na plažo, okrog 17ih pa domov. Dons sva pa cel dan pospravljala kamp opremo, jaz sem počistila prikolico, baldahin in vse ostalo sva sprala, posušila,... Rogljiček, ko je naša Lana imela zadnjič izpuščaje, je zdravnica rekla, da če bi jih imela še v ustih, bi bil to verjetno virus, ki se ga dobi od mivke- rokice, nogice, usta. Je pa Lana tud imela majhne mehurčke po podplatkih. Ampak pri njej je potem to izključila, ker ni bila nič v mivki, poleg tega je imela izpuščaje tud povsod drugje. Feliška, škoda, ker vas nisem več vidla. Smo hotli pridt s čolnom v vaš zaliv se kopat, da bi Lana in Uroš še mal norela . Želim ti uspešen 1. delovni dan jutri! Evo, eno za pogum! Eca, vse najboooooljše!!!! Boš pa mal kasnej praznovala, a ne? Z malimi imaš pa res pestro. Aja, Monti pa tud men ne bi škodil, da bi se mi mal špeh stopil. Še tole vam moram povedat. Tiste 4 dni, ko sem bila v Lj., Lana pa z očijem na Rabu, se mi je itak hotl zmešat brez nje. In ko sem se v četrtek pripeljala, jo je moj ravno po kampu vozil v njenem triciklu. Že na daleč je prepoznala avto, začela mahat in se dret "Ba! Ba!" (tako naju namreč kliče ). Ko sem šla ven iz avta, je še vedno sedela v triciklu in me vsa nasmejana čakala. Potem sem se sklonila in jo objela in ona se me je tko lepo oklenila okrog vratu. Valjda sem začela jokat od sreče in se sploh nisem mogla umirit celo minuto. In ona je bila čist tiho in me ni spustila niti za sekundo. Ne morem pozabit občutka, ko veš, da otrok čuti, kako je iz prvotnega veselja obmirovala in se me oklepala celo minuto in čakala, da mami neha hlipat. Folk je gledal, men je blo pa ravno. Mečkale sva se še cel večer, dokler je nisem dala spat. Oči se je super odrezal tistih nekaj dni . Bambina, mene ni čisto nič skrbelo, kako jo bo moj rihtal. Tok sta dobra skupi, Lana ga obožuje in on njo. Če bi se kaj zgodilo, je bil tam itak še en avto (moja sestra in en kolega), pa še eni prjatli, tko da bi se že znašli. Največ problemov sem imela ravno jaz-in to sama s sabo, ker sem bla brez otroka. Zdej grem pa še mal k mojmu, me že čaka, pa se jutri še kaj javim. Nočko!
|