Špela100
|
No pa še jaz, da se vam malo oglasim, morda se me pa katera celo spomne.
Septembra bi bilo 4 leta odkar smo se začeli truditi za dojenčka. Najprej sem prenehala piti kontracepcijske tabletke, potem sva počakala 2 meseca, češ, da ne bi bilo kaj narobe, če takoj zanosim...pa ni bilo potrebe, čakala sva celih 10 mesecev, da sem zanosila, to je bilo 11/05. Noseča sem bila 8t5d, ko sem morala na čiščenje, ker je bila prazna vrečkica. No počakala sem 1 M in sva spet pričela delati na  , zanosila sem 1. mesec, vendar sem morala v 10t spet na čiščenje, 2 plodkoma namreč ni bil srček. Potem sva si vzela malo pavze ..da o duševnih stiskah, joku, razočaranjih, upanju, neprespanih nočeh niti ne govorim...in spet akcija. Vsak mesec sem bila razočarana do konca ko se mi je pokazala , po enem letu pa še nisem zanosila, šla sem do svoje g in zahtevala vsaj slikanje maternice, to sem naredila lani maja, potem sem izsilila še spermiogram za mojega in genetiko, kjer so mi rekli, da seveda moram čakati, da se mi 3x zgodi in ko se mi bo tretjič zgodilo nama bodo vzeli kri....halo....meni se to tretjič ne bo zgodilo...sem tam skoraj znorela, ko me je zdravnica prepričevala, da po tretjem neuspelem poskusu pa vzamejo kri....potem sem pohopsala vse izvide in šla po drugo mnenje, takoj sem dobila klomifen, ker pa je bil čas dopustov smo se dogovorili, da ga začnem jemati konec avgusta...in tako sem šla na dopust. Na dopustu bi morala dobiti M, celo pot me je šraufalo, da sem še buscopan vzela, na vsaki črpalki šla na wc, trebuh me je bolel, 10.7. bi morala dobiti M, te pa od nikoder, test mi je vrgla sestra v torbo, pa sem se ji smejala, da kaj mi to daje s sabo, ker se bo zdaj, zdaj ulilo...vendar se ni...naredila sem test in videla . Seveda sem bila vesela, po 15. mesecih nama je uspelo tretjič. Ni me bilo strah...nasprotno...vedela sem, da bo vse ok...strah me je bilo samo pred prvim pregledom...za umret, ker 2x čez ta pregled nisem prišla...5 x sem vprašal g, če res vidi srček....marca letos sem rodila popolnega fantka in ta moja sreča zdaj spi na sredini moje postelje. In ko končam s pisanjem se grem stisnit k mojemu sinku....
Ne obupajte vse boste dočakale  in na koncu zdrave . Mislim na vas, vem kako je hudo in držim pesti za vsako izmed vas, pošiljam vam en  in dosti pozitivne energije.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Žal mi je za vse vas, ki ste spet pristale tukaj, še posebej pa zate, Mavrica, ker se te spomnim preko vseh teh mesecev. Ko berem tvojo situacijo, se mi moja sploh ne zdi več težka... Resnično upam, da bodo našli vzrok za tvoje neuspešne nosečnosti, potem se boš lažje odločila kako naprej in kdaj načrtovati nosečnost. Upam tudi, da se tvoj uspe pozdraviti. 
