veri
|
Obupana:Prebiram strani vseh vaših trplenj, in vem, da tudi sama spadam, k vam za to se vam pridružim.Moram poudarit, da imam čudovito 13 letno hčer in čudovitega partnerja, ki mi stojita ob strani.Moja trnova pot se je začela leta gospodovega 2006, ko sva z partnerjem razmišljala še o enem .Čez tri mesece, februarja 2007 sem zagledala .Moje življenje je v trenutku postalo ena sama pravljica, dokler se ni ta pravljica sprevrgla v in bolečino.Tri mesece je bilo z vse ok, nato pa kot strela z jasnega me je doletelo. Nikoli ne bom pozabil bilo je na veliki četrtek, opravljala sem hišna oprvila, nato pa na enkrat .Odpeljali so me seveda v bolnišnico, na opazovanje, ampak to opazovanje se je zavleklo v tri mesece ležanja v bolnici.Moji občutki so bili grozni, tri mesece brez doma, sonca, sprehoda, še naj huje pa, da te otrok prosi, da prideš čim prej domov.Cele tri mesece sem tako močno krvavela, da sem postala celo slabokrvna, celo obljubljali so mi, da mi bodo otroka vzeli.Ampak moja želja po otroku je bila tako velika, da sem bila pripravljena svoje zdravje žrtvovat tudi za .Otrok pa je veselo rastel in se razvijal kljub .Ti naši pametni zdravniki pravzaprav še sami niso vedeli kaj se dogaja.Najprej so rekli, da sta bila dva ,potem zopet, da imam nekakšne homotome itd...Celo oni so dvignili roke in me nato poslali iz Ptujske bolnišnice v Mb, za to, ker pri njih ni aparatov za nedonošenčke.Tako sem v Mariboru v 25 tednu, po hudem porodu in težkih mukah- pomoč po Brochtu 27.6.2007 rodila mrtvo deklico 620g 31d. in žalost sta bila tako velika, da moje življenje ni imelo več smisla.Sledili so pregledi pri mojem ginekologu in abrazija, zaradi posteljice, ki je ostala pri porodu v maternici.Tri mesece sem rabila, da sem ponovno začela hodid normalno v službo.Po treh mesecih sva z partnerjem zopet začela pridno delati .In novembra 2007 .Verjetno je bilo vse skupaj pre hitro in zopet po šestih tednih .Zopet , bolečina in celo abrazija.Naši tako rečeno specijalisti so me poslali na hsg z mano je vse ok in zopet izjava veselo na delo. Sedaj se trudiva že od februarja 2008 pa vsak mesec znova tečka .Po tolikih izkušnjah in mukah je želja po otrku še vedno tako velika, da ni dneve, da ne bi razmišljala o tem in .Upam, da ste z mano in, da bo tudi za nas čim prej posijalo sonce.
|