ily
|
Še jaz za ˝lep˝ konec tedna.... Pri nas je bilo včeraj zvečer za spoznanje bolje kot predvčerajšnjim . Je malo manj vpila, pa malo prej zaspala. Spali smo kar v redu, razen ob pol enih se je v joku zbudila, pa ponavadi se ji samo s svoje postelje oglasim in jo pomirim, danes pa ni šlo. Sem jo morala ven vzeti, pa sva šli v mojo posteljo in mi je do dveh spala na trebuhu, potem sem jo pa prestavila nazaj v njeno posteljo in je spala do 15 do 8h . Sem pa danes še taveliko Piko doma pustila, ker je bila včeraj reva čist ˝hin˝ in je spala danes do 9h. Šoping je včeraj minil kar v redu, razen v drogeriji sta z babi morale ven, je raznesla vse plastične stekleničke na njenem dosegu. Sem rabila 5 minut, da sem vse nazaj raznesla, pa še v usta bi me skoraj krč, ko sem se morala ves čas trgovkam nasmihat, da mi ne bi zatežile še s kakim nenačrtovanim ˝nakupom˝ - ker sem pol vozička pred blagajno nazaj dala .... Sem se spomnila, da sem včeraj napisala, da bom napisala eni dve anekdoti od naše Pike pri njenih dveh letih, pa se mi zdaj ravno da... Jo je po drugem letu ful dajala trma, včasih je bilo že tako hudo, da je cvilila že, če sem samo ˝ja˝ rekla bolj na trdo. In je imela razne fore, ki jih je bilo treba izpolnit, drugače je bilo dretje tudi po dve uri . Posledično smo skrivali in pospravljali vse, kar bi lahko povzročilo taka stanja. Enkrat sem šla v omaro po slinček, za večerjo, jasno, pred spanjem, in ona za mano in je nekje v kotu omare videla zimsko kapo . ˝Kapo, kapo, kapo...˝. OK, kapo na glavo. In jasno, ni bilo dovolj. Potem pa vprašanja: ˝Za kdaj pa je ta kapa?˝. ˝Ja, za pozimi, ko sneg pada.˝. ˝Takrat se pa sankam!˝ (?!!....). ˝Jaaaaaa? ....˝ (to je bilo pa na začetku poletja!). ˝Sanke... sanke... sanke....!!!!!!! ˝. In je trmarila do pol desetih zvečer, ni hotela ne jesti, ne umiti se, nič. Pomagala ni pa ne lepa beseda, ne ignoriranje, nič od nič. In mi je ob pol 10h zavrelo, jo popokam, greva na podstrešje po sanke, sproti pobereva še smučarski pajac in rokavice (kapo je imela ves čas na glavi! ) in greva po stopnicah dol. In greva mimo stanovanja staršev, pa gre ravno moj oči v kopalnico, pa vidi, da je luč na stopnišču, pa vrata odpre, pa tako, ves prestrašen vpraša: ˝Kaj pa vidve?˝ (jaz pa s tamalo v naročju, pa s sankami in pajacem v roki!). Pa na ostro rečem: ˝Sankat!˝ , pa revež samo vrata na lahko nazaj zapre, pa gre. Midve pa dol v naše stanovanje, pa vse oblečt, pa na sanke, pa po itisonu po sobi dvakrat gor pa dol na sankah . In je bilo veselje do neba! In se mala vstane s sank, se sleče, spije kakav, gremo pod tuš in zaspi brez problema! Moj mož še danes pravi, da če nas je kdo skozi okno gledal, ker smo v pritličju, da se nas še danes za ziher na kilometer izogiba, ker verjetno misli, da smo vsi usekani! V tem istem času se je pa tudi kar nekajkrat (gotovo enih 10x) zgodilo, da iz same trme ni hotela zvečer spati - ker se je verjetno ona tako odločila! In sem se jaz enkrat spomnila, da v avtu pa takoj zaspi. In sva jo napakirala v avto, in smo se šli ˝peljat˝. Včasih tudi po deseti zvečer. Včasih je zaspala takoj, včasih smo se vozili po 15 km v eno smer. Dvakrat je morala z nami tudi babi - ˝... bom zaspala, če gre še babi zraven!...˝. Saj vem, da naju je izsiljevala, samo takrat sem bila tako na koncu, da bi jo tudi ne vem kam peljala, samo da bi zaspala. Za konec pa naj povem, da je kljub vsemu temu zrasla v prav fajn dekletce, ki zna svojo trmo uporabit tudi pri, zanjo pomembnih, stvareh . In to je bil tudi najin cilj, ko sva prišla do spoznanja, da ji ˝trme ne bova iz riti izbila!˝ in je to zanjo lahko samo en velik plus. Jo včasih še zagrabi, pa smo se zmenili tako, da ji mi povemo, da je trmasta, in da naj si reče˝: ˝Ne bom več trmasta!˝ in naj ˝ta sitno Piko˝ zapodi stran od sebe! Pa nam, za enkrat (smajlikitrkanales ), še kar uspeva! Je pa res, da ko včasih razmišljam o teh dogodkih, kar ne vem, kako bom še enkrat šla skozi to, če bo treba . Sicer je buba precej drugačna, bolj se ji da kaj dopovedati, bolj posluša, in ja, je večja crkljivka, ki bi se za eno guncanje pri mami kar prodala! Tako, da upam na najboljše! mojčca - hvala za lepe želje glede službe. Saj sem že enkrat pisala, da mi je ta služba glede dela in sodelavcev čist fajn, problem je v ˝general-štabu˝ . Imamo čist moško upravo in kolegij, in če malo logično sklepaš in povežeš stvari, veš kaj iz tega sledi - kaj so taki dedci ..... In to mi je tako mimo.... Če jaz nimam predsodkov, da delam v glavnem z moškimi, da sem jim nadrejena, zakaj ga imajo moji nadrejeni?... Mislim, mi enostavno ne gre, no.... In posledično te tolčejo nazaj, moji moški ˝kolegi˝ na istem delovnem mestu so veliko bolje plačani, obravnavani.... Ma, brez veze... Mi je jasno, da to lahko rešim samo na en način in sicer, da grem! In bom šla, ko bo prva dobra priložnost.... hoja - naša hodi že sama čist brez problema. Se ji pa včasih že ne da in stopi predme, da jo moram vzeti v naročje, če ne pa trmuli... Sem jo pa zadnjič ujela že na stopnišču na poti navzgor k babi - in to na drugi stopnici. Mi je kar sapo vzelo! Ona se mi pa reži kot maček, ko sem jo kregala.... hranjenje - bi tudi sama jedla, pa se mami ne da pospravljat .... Tako, da v glavnem raje kar sama to opravim, jo popedenam, pa ji na koncu dam žlico in prazen krožnik! obuvanje - naša se tudi sama sezuje, obuje pa ne. Se pa vedno, ko si sezuje čevlje, matra, da bi si jih nazaj obula, pa nekako ne gre. Ježke si pa zapne nazaj, če si jih odpne. Pri nas bo pa vikend spet delaven - čiščenje, pranje.... Morda kakšen obisk in to bo to. Nič, uživajte čez vikend, pa se kaj beremo! Grem še kaj delat!
|