thumbelina
|
Evo zdajle se pa še jaz malo javim. Najprej komentarji: hariba - ja tretja persona zna bit hudo moteča, jaz se s svojo mami ful dobr zastopim, samo da bi jo pa imela doma par dni. Ne hvala... Kaj šele tašča, ta je pa motena in udarjena na svoj futr. Ene dve leti mi je kar inkognito nosila zmrznjeno hrano iz svoje skrinje 60 km daleč vse napol odtajano v skrinjo in nič rekla. Menije trajalo kar nekaj časa da sem poštudirala od kje meni neke čudne vrečke hrane No pol semjo pa poštudirala, da je vedno prinesla eno košaro, jo pustila na hodniku, veselo klepetala v kuhni in čez kakšno uro odtaljevanja hrane na hodniku rekla da gre na wc (Ampak ne moreš verjet vedno isti vzorec...) in takrat sumljivo dolgo je ni blo, pograbila košaro, jo odnesla vklet v skrinjo in prišla nazaj kot da nič ni. In ko sem enkrat čist popenila in rekla da zdaj se pa nehajmo jit slepe miši, in rečemo bobu bob. Me ona vsa zgrožena pogleda in reče: Ne a res sem to delala? (kao nosila v skrinjo) Jaz splohnisem mogla verjet.. tastu je blo sam nerodno in se opravičeval, da on pa tega res ni vedel... Gaja: sožalje, se spomnim da si pisala, da ste ga hodili obiskovat, upam da ni preveč trpel. Moj dedek je tri leta ležal na postelji za rakom na mehurju. Na koncu je bil mehur en sam tumor. Bogi revež. NIkoli ne bom pozabila, kako sem ga šla še zvečer obiskat, sva se prijela za roko, pa Jerci je stisnil roko, naslednji dan je pa umrl. Še toliko je zdržal, da je stara mama poklicala mojo mami in strica, da so se vsi trije poslovili skupaj samo so bili, si segli v roke in potem je umrl. Res hudo hudomi je bilo takrat, tako da smo s teboj in mislimo nate in na svojce. MOjčca - bravo za matica. Valika - pri nas ponavadi pomaga kar kombinacija najprej Ribodermin, potem pa še Bepanten po vrhu res na debelo. Najbrž je od driske. Ker kislo blato lahko naredi tak pošasten flek če je sam sekundo v stiku s kožo. Vem, ker jaz koimam tapravo drisko, imam na koncu vse zažgano in me peče kot , pa nimam plenice . Tko da bi blo fajn da zaščitiš kožo, ko se naslednjič pokaka, se ne prime kože, ampak kreme.. Če ne pa k dohtarju pokazat, ker tole jo mora res nervirat če ne bolet. Vsem bolančkom želim zdravja na tone!!!! --------------------------------------------------------------- No pri nas pa vsi kolikor toliko ok, jaz pa obup- laringitis, kreham kot žival, čist sem brez glasu, sam še piskam...zjutraj pljuvam kot en stari stric, vse rjavo rumeno zeleno. Bljak. Pol ure zjutraj rabm da se spljuvam... NIsem pa nič pisala, ker sem imela zdajle dva dnevahudo krizo, tok me je depra prijela v svoje kremplje, daje blo joj. Že po terapiji vs redo sem se ful jokala, med vožnjo domov, doma, pa še zvečer. Res tok sembla na tleh. Hudomi je za Matevža, jezna sem na nOvomeške dohtarje, srce se mi trga, ker prav vidim kako moja hči postaja čedalje bolj žalosten otrok, ker se ne morem ukvarjati z njo. Preden je bil Matevž sva ogromno ustvarjali, hodili na dolge sprehode, zdaj pa je vse podrejeno Matevžu i njegovi telovadbi in njegovemu spancu. Res zdi se mi da se vsak dan ženem kot žival, pa ni nobenega efekta in na koncu samo še vpijem, kričim, ker mi vsak dan odpihne pokrov... MOž bi mi rad pomagal, pa mi bolj težko ker je doma pač tistih par ur po šihtu. Na momente imam občutek, da sta oba otroka kot dve pijavki, ki me prav molzeta in sem na koncu popolnoma prazna kot ena lupina... NO in vse skup mi je zdaj udarlo ven, ker me je terapija total potrla. Sploh tista fora s sednjem. Jaz razumem terapevtko, da mora zagovarjat svoje prinsipe, ampak kje je tukaj celosten pogled na otroka? Kako naj jaz enoletnemu otroku dopovem, da ne sme sedeti. Kako naj bom z njim kaj zunaj, v vozičku ne bo hotel ležat. In po neprespani noči sem se odločila: 1. ne bom se pretrgala, da mi en otrok uspe, drugega pa zanemarim do konca. Z matevžem bom še vnaprej dosledno izvajala vaje, ampak parkrat na dan bo pa tudi bog pomagaj zadekan s pouštrom sedel in pač počakal da dam kuhat, ali grem na wc. 2. ne bom se sekirala do onemoglosti zaradi Matevža, če nam pač ne uspe tega sedenja zrihtat bo pač malo puklast. Vem da se tole bere ful grozn kot da mi je zdaj pa ravno za Matevža, ampak res ne morem enega rešit in drugega zavrečt. ENOstavno ne morem... Tako danes sem sama, ker pri možu selijo celo firmo in ga celonoč pa najbrž še jutri ne bo. Pa tole je šele začetek. Tale vikend bodo preselili samo 1/4 firme. Do konca bo moral preselit 200 računalnikov... Tako da bo pestro...
|