TamaraJ
|
Dobro jutro majčice... ja, res žalostno, da nas je samo 11 . In to od več kot 70. Lumpe, lumpe . No, važno pa je, da se bomo imele kljub temu fino. IZVIRNO SPOROČILO: špelin@ No, nikakor ni prišlo to samo od sebe: sva imela veliko krizo (po slabih dveh letih zakona) in sva morala vsak pri sebi konkretno pretresti prioritete in garati vsak na sebi, da sva našla pot nazaj skupaj Ampak se je splačalo Saj ne rečem, vsak od naju ima kdaj slab dan in se znava fajn skregati za brezvezne stvari Znava pa se tudi potem pomeniti in stopiti skupaj. Sicer ga pa ne smem preveč hvaliti, da se ne pokvari Ja, midva pa, ko je imel Timi 2 leti. Tudi midva sva se morala pošteno vzeti k sebi... Jaz sem predčasno zaključila absolventa, na žuru v Bahusu sem začutila, da sem najbrž zbolela (ker mi je šla muska na živce, Smajla sem pljuckala dve uri skup...) in prijateljica me je prepričala, naj naredim test nosečnosti. Še smejala sem se ji, da nej neha pretiravat. Da moram še diplomo napisat, pa službo najti... No, in test je pokazal Timija na poti . Potem pa akcija, da sva uredila stanovanje (pol naju je počakalo in se lotevava zdaj), nosečnost, dojenček, diploma, iskanje službe, problemi s financami,... pa dojila sem dolgo in tudi na hitro pijačo s kolegicami nisem mogla zvečer, ker se je Timi drl: Mamiii jošoooooo... On je lahko šel kakor je hotel in kadar je hotel... Meni pa je šlo na momente na jok, ker sem bila tako off, da nisem bila sposobna več se niti s Timijem ukvarjat niti s seboj. In midva sva se začela odtujevat in ko padeš v ta začaran krog... Potem naju je streznila moja mami in naju pošteno napiz..... Rekla nama je, da nisva midva glavna in da sva dolžna stvari uredit, ker je tukaj najbolj čudovito bitjece pod soncem, ki naju potrebuje. Oba. Skupaj. Brez sebičnih feelingov. To je bila res streznitev in takrat sva nekako začela na novo. Ja, seveda pride do konfliktov (kot zadnje dva dni, ko bi ga sestrelila nazaj na Mars)... ampak to so tiste vsakodnevne malenkosti, ki niso razdirujoče in ko čez dva dni pozabiš, zakaj si se nanj sploh jezil. Je pač dečko.. kot sem jaz z Venere . Hvala bogu je najina kriza trajala sorazmerno malo časa (nekje 2-3 mesece) in velike škode ni bilo. Žal ti je le za čas, ki si ga izgubil. In spremeniš se. Predvsem ko dojameš prioritete v življenju. Preprosto ne moreš živeti istega življenja kot prej. Ne greš kar narazen, če se malo spričkaš. Ko pa so tukaj še otroci pa je tvoja dolžnost, da narediš vse, kar je v tvoji moči, da jim omogočiš mirno odraščanje. Vedno pač ne gre...ne morem svoje situacije primerjati z drugimi, ker je vsaka drugačna. Osebno pa vem, da je bilo vredno takrat spucat podstreho in smo zdaj sproščena družinica, ki komaj čakamo, da dneve preživimo skupaj. In se veselimo še enega sončka Ja, rodit pa itak ne mislim brez njega... Danes nisem več tečna in posredno tudi manj jezna...
_____________________________
Amor Omnia Vincit
|