mamuška
|
IZVIRNO SPOROČILO: kanarka Mamuška, jaz bi tako z veseljem vztrajala, ampak mi naša sploh noče vlečt. Oz. potegne 3x in začne zraven kričati. Zato sem tudi omagala. Zdaj, ko imam še pri sebi mamo, je s črpanjem še šlo, saj je ona postorila prakitčno vse namesto mene, brez nje, pa še do svojega zajtrka ne bom mogla, če bi nadaljevala s črpanjem. Pa če bi naša še z veseljem vlekla, bi vztrajala, ker pa so to borbe ali pa nič, pa je ne morem več matrati. Imam Aventovo flaško in mi je žal, da nisem vedela, da obstajajo tudi druge...takšne, ki se približajo naravnemu dojenju. Mleka pa tako ali tako skoraj nimam več (vsaj na desni ne). Leva še proizvede kakšne 3 ml, desna pa par kapljic. Največja ovira pa je pri meni tako ali tako bila psiha, saj sem tist prvi teden čist zavozla. Zdaj se pa pobrat ne morem več. Še vedno se sekiram, ker imam take težave pri rehabilitaciji za Saro. Nikakor je ne morem spraviti do zdravnika. In ni mi vseeno, da bo zaradi birokracije, Sara toliko bolj trpela. To pa je res en velik MINUS. Pa žal nič ne morem narediti. No, razen tega, da se peljem jutri direkt v bolnico, pa če štrajkam tam tako dolgo, da jo sprejmejo. kanarka, lej, še čisto nič ni izgubljenega, zato se najprej lepo umiri. Jaz nisem štruce nikoli pustila, da joka na dojki, kajti iz tega potegne samo nekaj negativnega, nekaj, kar se otročku upre. Poveže: dojka=stres in tega ne mara. Če potegne 3 x, pa 3 x. Če lahko, si skušaj iztisnit kako kapljico melka ven, da ga okusi, čim prime bradavico v usta. Če ne gre, namaži gor glukozo ali daktarin gel ali vetrovne kapljice, nekaj, kar je sladko in kar jo zavede, da zgrabi in vsaj nekajkrat pošteno posesa. Potem se bo tudi izcejanje začelo. Jaz sem si takoj zraven pripravila stekleničko, čim se je na dojki spuntal, sem mu dala naprej po cucu. Tako sva iz obupnega krega na dojki prišla do dveh potegov (ojaaaa, poznam, poznam!), in od tam zdaj na nekih 10 min počasnega dojenja, ko 2-3x cuzne, pa omaga, pa cuzne, pa omaga - po 10 min ga pa odklopim, naj je sit ali ne, ker on bi kar "visel" na meni. Podereva kupček in po flaši dalje, kar manjka. Vidim pa, da je tega, kar spije še po flaši, vsak dan manj, čeprav jaz vedno isto potegnem iz dojke - očitno se vedno bolje naje tam. Ampak to traja, ne gre iz danes na jutri. Meni je v veliko pomoč tudi sprej za v nos sintocynon, ki vsebuje hormno oksitocin, ki sproži in vodi porod, hkrati pa zbira tudi mleko, da se lepše poceja in otročku ni treba toliko vleči. Zame je ZAKON. Ni škodljiv in se ga lahko uporablja poljubno dolgo. Drugače semjaz 2 tedna dobila iz svojih ogromnih dojk par kapljic, da sem nabrala 5 ml, je trajalo nadaljna 2 tedna, potem je pa kar šlo počasi in konstantno gor. DOjenje ni dogodek, je PROCES, dolgotrajen proces, ki rabi veliko potrpljenja. Jaz sem sama z dvema, pa še nikamor ne smemo, ker ima naš nedonošenček predpisano popolno izolacijo. 5-letnik hoče svoje, štručka tudi. Če ne skuham sama, smo lačni, če ne zlika, in operem, smo brez cunj, če ne grem po kruh, smo brez. Pa se vseeno da, samo v glavi si moraš pošlihtat in se prepričat, da se da Kar pogumno, boš videla, da bo šlo !!
_____________________________
Dva sončka svetita v naši galaksiji!
|