violinski
|
Dan! No, zdaj sem v polni prestavi tukaj in lahko kaj napišem, kako smo preživeli in uživali ta vikend. V petek me je ozlovoljil dež, sem namreč že imela plane za vikend, pa bi z dežjem padlo vse v vodo. Ampak napovedi so bile pozitivne, potem smo se pa v soboto res zbudili v sonček. Otroka sta bila ful zgodnja, mož gre potem ponavadi z njima v dnevno pa še malo podrema na kavču in okrog osmih skuha kavico. Pol pošlje enega otroka, da pride pome, ki se še vedno valjam po postelji. Ko sva opazila, da sta že začela postajat utrujena, smo se napokali v avto in se odpeljali na Bizeljsko k prijateljem. Otroka sta po poti spala. Na Bizeljskem nam je zlata gospodinja pričarala odlično Martinovo kosilo, po kosilu so pa otroci spuščali zmaja in stiroporne letalčke. Ker je pihalo, je bilo to kar zabavno. Za vsak slučaj smo imeli s seboj popolno kopalno opremo in otroka sta si izborila, da gremo še v Čatežke. Tam smo bili dve uri, Lana je skoraj splavala na črvu. Je pa precej boječka in na koncu nisem sama čisto nič plavala, ker sem morala držat roke blizu nje. Nobeden od njiju ni hotel imet rokavčkov, zato smo jih nataknili na črva od Aljoše. Ta mali je pa živ norc. Plaval sicer ni, se je pa čisto lepo držal gor na črvu in norel v vodi. To je bilo, ko smo bili v navadnem bazenu, kjer je vode do podpazduhe. Potem sva ju nagnala v otroške bazenčke, jaz sem počivala v vroči vodi, Lana se je previdno spuščala po toboganu, Aljoša je pa drvel po tem otroškem toboganu ne da bi gledal levo in desno. Total je not padu, skakal in se metal na rit, se spuščal po toboganu brez bremz, nemalokrat pristal čisto pod vodo, ko pa ni, pa se je režal in se drl: »nisem pil, nisem pil!«, ker smo ga prej ves čas spraševali, če je pil kaj vode skozi nos. Ko je bil nazadnje že čisto popraskan po riti in ramah, smo ga skorajda v strahu za njegovo zdravje spokali pod tuš in domov. Oba sta spala vso pot, pa še iz avta do doma – Lana se je le malo predramila in v sanjah rekla, da bi šla še plavat. Včeraj pa smo bili na Vrhniki. Kety, mi boš enkrat morala povedati, kje ste vi na Vrhniki, da ti pridem pomahat. Ko se je kuhal segedin smo namreč šli v gozd delat domačo nalogo od nečakinje. Otroci so noreli po gozdu, Aljoša se je seveda podričal navzdol malo po obrazu, ampak ni bilo hudega. Pojedel je tudi nekaj zemlje, pa se mu danes samo malo praskic pozna. Tea tree krema itak da dela čudeže. Vrnili smo se zvečer, tamala sta bila še čisto polna energije, tko da smo po novem prestavili uro za spanje za pol ure, še posebej, ker sta zadnje čase v postelji pred spanjem še najmanj eno uro divjala, preden sta se toliko umirila, da sta zaspala. Zaenkrat zgleda, da prestavitev deluje, edino midva spet zamujava začetke večernih filmov in nadaljevank. Ampak je tako čisto v redu. Nanka, tudi Zojina sobica je super cortkana. Meni je Mammut lepa serija, sva ravno z možem v katalogu gledala, kako lepo izpade, če je vse pohištvo iz te serije, pa tudi če je v različnih barvah. In glejjo Zojo, ima glih tko naštimano sobo. Krasno. Kety, tudi jaz sem zajec za barve, imam vse stene bele, pohištvo pa čisto pisano. Čeprav, barvne stene bi takoj imela, prej bi se po moje naveličala motivov, ki bi si jih izbrala za gor dat. Imam enak problem s tetoviranjem. Če bi bil moj mož za, bi si takoj naredila en tatoo, problem je v tem, da se nikoli ne bi mogla odločit za motiv. Zdej je pa že ura, ko greste ali ste že šle ene domov, zato bom počasi nehala. Mejte se! Kety, ti si pa odpočij, kolikor se da.
|