sonček balonček
|
Jutro, jaz sem spila eno kavo (iz principa, da mi malo dvigne pritisk, ker to je pa že too much). Saj vem, da me bo sedaj želodec bolel, ampak mogoče me pa glava ne bo?!?! Se splača poskusiti, mogoče najdem pravo formulo. Za želodec pa potem spijem en zeliščarski zvarek, ki mi ga je za hude primere pripravila stara mama. Ali pa brinjevec, ki mi ga je prinesel za sodelovko zaskrbljen sodelavec, ki ima sam preveč dela, če mene ni! Jao, moram it nazaj v službo. Ker je imela moja sestra pred 10. leti kot najstnica anoreksijo, sedaj mislijo, da jo imam tudi jaz. Se govori, da sem v bolniški ker "ne morem jest" . Zdaj že ima nad glavo oblaček " duševno motena" . Sem pa samo eni izmed "prijeznih sodelavk" omenila, da mi je še vedno slabo, če se preveč najem. In ker pred tednom dni, ko sem bila v službi še ni bilo videti ogromnega trebuha, kot se spodobi za konec 5. meseca ali začetek 6. meseca (kakor kdo želi slišati), imam diagnozo - noče jesti! JAO! Najbrž bo najboljše zadevo ignorirat. Včeraj je k meni domov prišel šef, se je ponudil, da mi prinese pokazat fizični model enega izmed kosov za moj projekt. Valjda je zraven prišel še eden najbolj radoveden sodelavec , da mu je pokazal, kje že točno živim (živim pa 5 min od fabrike in šef je že bil vsaj 3x pri meni, pa šef hodi po celem svetu, pa se ne izgubi). Zdaj ne vem ali so prišli gledat ali imam kaj v hladilniku, al kaj? Saj šef je prijazen, je prevzel izvedbeni in operativni del mojega projekta , ker navija zame, ko gre on v penzijo. Ampak ostali... Še dobro, da sem ravno ko sta prišla, pekla svinjsko ribico v mrežci in je v bajti dišalo po hrani... Pa ravno sem na olivnem olju pražila feto za na rukolo... Upam, da so se vsaj malo pomirili glede mojega prehranjevanja. Pa glih name so se spravili, ki sem totalni nasprotnik vsiljevalcev diet, vegeterjanstva, presništva, revij, ki objavljajo recepte za hujšanje... In potem me kličejo sodelavci, vsakih nekaj dni drug: "Zdravo, kako si? A že kaj ješ? No, potrudi se!" UFFF! Nobenega pa ne zanima iz mojih ust slišat kaj je v resnici. Ker že imajo mnenje, ki ga je fajn slišat in debatirat o njem. UPS, malo me je zaneslo. Jaz sem definitivno za srečanje. NRMM, potem si pa kar nekaj časa živela v Velenju. Jaz sem pa živela do pred štirimi leti v Standardu. Ampak sem hodila na OŠ Veljko Vlahovič. Torej sva bili someščanki. Potem je ta tvoj prijatelj, ki je imel nesrečo Velenjčan? A še kdaj zaviješ v VE? Mml, zadnji čas, da si povedala šefu. Me veseli, da je pozitivno sprejel.
|