ronja
|
Madona, punce, ste pa resno zastavile tole (pre)vzgajanje svojih moških ! Moj se je kar skril, ko sem mu par stvari prebrala . Sem rekla, da mu bom dala tole za brat, kadar bo kaj jezen name, pa je rekel, da le naj, bo takoj ves srečen, da me ma, hehe
Ne, resno, nam je krasno . Ves čas sem presenečena, da je tako lahko, pričakovala sem eno matranje, mam se pa super!  Verjetno mi ni tak problem, ker sem navajena malo spat... Mala razbojnica sicer podnevi ne spi kaj dosti, čeprav sem ugotovila, da je boljše, če jo kdajpakdaj le uspavam, da zaspi tudi podnevi, ker je sicer preveč zmatrana, da bi zaspala in se potem še bolj zmatra, ko se jezi, ker ne more zaspat in se zacikla...
Sicer sem včeraj, ko sem jo zvečer uspavala, še sama zaspala ko top, sploh nisem vedela, da sem bila takooooo zmatrana. Očitno mam receptorje za zmatranost crknjene, so pregoreli že med diplomo ali pa še prej, verjetno že v OŠ, ko sem cele noči brala Vinetuja, hehe:)
Pranja je res več in nikamor ne morem, ker mala še kar pogosto je, vendar pa si tudi nikamor ne želim brez nje, pa kmalu gremo itak na morje, tak da meni se res nič ne zdi problem... Bomo sami, kar mi je sploh super, nama je bilo vedno najbolj fino, če sva sama svoja šefa, da jeva in si kuhava, kar nama paše in kadar nama paše...
Smotano mi je, ker jo moram ponoči zbujat, sicer jo navadno zbudim, predno grem spat, okoli 2h recimo, potem ob 4h pa ona naredi v spanju svoj "eh" in mami seveda takoj pokonci in potem še njo zbudim, da spet je. Mi je pa smotano, ker jo moram budit, ampak ajde, rajši to, kot da mi naslednji teden kako dodajanje predpišejo...
Glede pospravljanja in pomoči: mislim, da moj lubi veliko pomaga, sploh zdaj se trudi, čeprav mu pravim, da sem že čisto ok in da res ni panike, če sem cel dan doma in komot sfolgam zadevo... majce in štumfe seveda pušča tudi po tleh, jih pa včasih tudi vrže v koš (ne, saj se trudi no, samo zdaj je malo bolj zoprno, ker mava koš za perilo pod mizo, pa se mu ga ne da ven vlečt , jaz mam manjše roke, pa lahko not vržem ne da ga potegnem ven, hehe;). Ampak mene to kaj strašno ne moti, ko perem to barvo poberem po vseh sobah, kar je tega, sicer pa včasih zložim, včasih vržem na kup, skratka ne najeda mi to ravno preveč... Sem vedela, kaki je, predno sva se preselila in se je popravil kvečjemu na boljše, tako da se nimam kaj pritoževat...
Glede sanjskega moškega, je to še vedno on, pa tudi če bova mela fantke petorčke, bo to še vedno on... Rada imam najino punčko ful, ampak njega tudi in moram priznat, da ga še vedno ful pogrešam, ko gre za cel dan na teren... Male mi sploh ni problem pedenat, tudi če sem sama, čeprav priznam, da mi paše, ko pride domu in jo malo vzame, da si lahko vzamem 10 minut v miru za pojest, stušat, kaj zrihtat doma, karkoli pač... No, ampak pogrešam ga drugač, tako kot prej pač, njega... Ne vem, meni je fajn, ne vem, a zato, ker malo manj komplicirama, ali zato, ker me ne dajejo hormoni (na splošno, niti med  , niti zdaj, nikoli se nisem kaj dosti spreminjala...) ali zato, ker je on tak zlat ali zato, ker je punči tak fajn ali vse skup, ampak sem res srečna, da je tako!
Mala joka, če je kaj narobe, sicer pa ne, se včasih pritožuje, ampak vedno pač nekaj hoče: bit previta, jest, se slečt, če je vroče ali pokrit, če je mraz ali pa da se pač ukvarjamo z njo, to je normalno in to sem pričakovala, tako da mi ni problem, če pa res rabim 2 minuti, da nekaj sfiniširam, ji pa za tačas dam dudo (drži namreč max 2 min. potem jo pljune ven,sem štopala, hehe ( običajno nekje med 30 sek do 1,5 min), sem prav vesela, da se mi ni treba sekirat, ker tudi če bi ji dala dudo po 10x na dan, bi jo imela v ustih še vedno kvečjemu 10 min. vsega skup, pa ji jo dam kvečjemu 2-5x na dan. zvečer včasih, če ne more zaspat in pa včasih če je hudo živahna med kosilom, da v miru pojeva.
Edino malo pa res pogrešam svoje hobije inšport, ampak to bo počasi tudi prišlo, saj mi že kdajpakdaj kaj rata, navsezadnje sem ta teden spekla že 2 torti, burek z domačim vlečenim testom, en hud kruhe (foccacio s suhimi paradižniki in olivami) in zadnjič 6 sladoledov, potem sem sešila sling,... ni da bi se lahko ne vem kaj pritoževala, saj je komaj par tednov stara... Pa vedno boljše ko vidi, vedno lažje je, jo dam v gugalnik, pa delam zraven nje in ji razlagam, kaj se dogaja in jo hecam, pa ji vsaki 2 minuti za vsak slučaj pripopam še kakega lupčka, da ve, da jo mam rada in da sem tam in da se nima smisla kaj pritoževat,hehe Sploh se pa da tudi vlečeno testo zvlečt z eno samo roko, preverjeno, hehe
palčica, ko se vrnemo iz morja in ko lubi zaključi z vsemi službenimi potovanji (septembra gre namreč za 14 dni v tujino , ker ga ne bo in , ker mu bo koristilo), no takrat se sigurno kaj oglasimo na Bledu, moj
Glede srečanja: nas ni od 22. avgusta do 9. septembra in pa 15. septembra tudi ne morem, ker ima prijateljica poroko, pa še seminar za plavanje dojenčkov imam prej, tako da tista sobota res odpade, sicer pa povejte, pa prideva.
Kar se telovadbe tiče, jo zelo pogrešam: kaj bi dala, da bi lahko že šla na rolerje... Ampak sem obljubila , da ne bom počela neumnosti in tako se nekak zadržujem (pa še skril mi jih je;) in komaj čakam, da mine tek k* 6 tednov, madona se vleče!, no, saj samo še ta teden, pa smo! V pon. imam pregled in majke mi, da grem še isti dan na rolerje in na bazen, če bo vse ok! Mala pa z mano, pa je, hehe!
Sicer pa hodiva oz. hodimo na "maratonske sprehode", kot jim reče moj ... Zadnjič smo šle ( v vozičku,  na vrvici, ker sem jo morala dobesedno vlečt za sabo in jaz v teniskah, hehe) do moje mami, ki živi svojih 9 km stran in seveda potem še nazaj... Pa predvčerajšnjim sem zjutraj spekla torto in burek in nesla to in seveda Ronjo v službo, tudi par km tja in nazaj, da se je lahko malo postavil, hehe, so bili vsi navdušeni ), včeraj sem spekla še eno torto in jo nesla v svojo službo (ta je oddaljena ravno 5 km) in seveda šla tja in nazaj peš - prej se mi je to zdelo nezamisljivo, ker sem vedno hodila z biciklom ali rolerji, zdaj grem pa pač povsod peš, malo dlje se rabi, ma ni tako velike razlike kot bi človek mislil... Danes smo se zapeljali na tujak in tam šli do gradu in še malo okoli... Tako da navadno kaki sprehodi od 10 kilometara , cucek me še videt noče več, če vzamem vrvico, se kar skrije... Ker ma potem še naslednji dan musklfiber, prav na široko hodi, hehe Je pa res, da mene po teh "maratonih" navadno še kar špika maternica, sploh če hitim (kar je vedno , vsaj v eno smer...) Tak da upam, da bo kljub vsemu vse ok v pon., držite pesti!
Sicer pa gremo kmalu na morje, hehe (vem, da sem že povedala, ampak sem tako zelo vesela, da kar ne morem dočakat, obožuuuuujem morje!!!) in bom lahko plavala ko utrgana! pa ta vikend gremo k očetu na Primorsko, samo ne vem, ali naj grem že plavat ali počakam še na blagoslov moje g.... hmmmm...
KT, lepo vabljena na sladoled! POiskuševalcev imam sicer veliko, ampak dodatno mnenje nikoli ne škodi!
durosh, hvala za mail z zavezovanji slinga! Takega kot imaš ti imam v planu, vendar ga pa še nisem mogla naredit, ker nikjer ne najdem obročkov primernega premera, da bi šlo vse blago not, samo male, 5 cm zunanjega premera, kar ja pa malo malo za toliko blaga... Ampak jih bom že našla, hehe.
Sem si pa sešila enega brez obročkov in se super obnese, danes smo šli malo okoli Turjaka po travnikih, ker je lubi nor na čmrlje in sva šla gledat, katere vrste so tam in sem mela malo kar v slingu, ker z vozičkom nimaš kaj počet na travniku (bi me še kak kmet z vilami nagonil...) in sem se malo bala, kako bo to šlo, ker je bila mala že tečna, ko sem jo not dajala (prej smo bili že na sprehodu z vozičkom), pa sem jo dala not in je zaspala v roku 20 sekund! Noro, res! Ker do zdaj sem zadevo uporabljala samo za prenašanje gor in dol po stopnišču v bloku, ker sem navadno še kaj nesla (recimo torte, male pa nisem hotela pusti same v stanovanju)... No, danes pa še za malo dlje - ne vem, ampak očitno ji je pasalo! Je izgledala zelo spokojna notri, čeprav skrčena, ampak očitno jim to paše...
Bom vzela zadevo v pon ali sre., ko ima pregled k zdravniku in vprašala, če je ok, da je v tem dalj časa, vem, da povsod piše, da je, samo za vsak slučaj, boljše več mnenj...kaj so pa tebi rekli, če si kaj vprašala?
Moja pikica ne mara preveč spat na boku, se ves čas proba obrnit na hrbet, najrajši je na hrbtu z rokicami gor, zgleda res ko en  (dobite slikce čim se jih naučim pomanjšat, ker zdaj, ko ma tak hud fotkič, so vse taka resolucija, da jih nikamor ne moreš naložit, hehe , čisto resno, ne morem nič pošiljat, ker je vse preveliko...). Na trebuhu pa ne spi, razen če je na meni, pa še takrat včasih začne "plezat" oz. kot nekatere vaše, ala kravice past, torej se odrivat z nogicami in plezat gor in dvigovat glavico - in potem se jezi, ker seveda nikamor ne pride ...
Je pa tak  , da ni za povedat! "Govori"na veliko, gleda, se smeje na vsa usta! Ma užitek, vam rečem! Sploh mi je fino zdaj, ko se dejansko zavedno nasmeje, gleda okoli, pa zagleda mene, me pogleda in se potem tako prisrčno nasmeje, da je res veselje za videt! Zadnjič se midve tako hecava na pojstli, pride iz službe in naju je kar gledal in gledal in bil čisto  , je rekel, da je pa to tako ganljivo za videt... Pa res zgleda tale moj frocek zelo srečen, na kar sem seveda zelo ponosna, hehe . Saj vem, da mam srečo, ampak zaj* bi verjetno vseeno lahko, hehe.
Aja, kopanje: midve sva se zdaj že 2 dni skupaj kopali v taveliki bani (seveda skrbno pomiti prej). Malo za hec, malo za moj seminar (naju je danes oči slikal - jaz sem bila seveda v kopalkah, hehe, da ne bojo na seminarju kaj drugega gledali;)... je pa mala uživala 100/h. Pa mami in oči tudi! Jutri se bova verjetno tudi, navsezadje je lažje natočit to bano kot pa nosit ono sem in tja, če sem sama (lubi je jutri in pojutrišnjem na terenu), samo malo smotano je, ker sem potem še jaz mokra, pa se nimam časa (oz. srca) obrisat, predno jo oblečem in podojim, do takrat se pa itak že posušim... No, saj je toplo, hehe.
Enkrat drugič vam napišem še svoje peripetije s sorodstvom, hehe, ampak zdajle je že malo pozno, ker mam še kup stvari za naredit... Evo, zdaj grem zlikat, potem naredim še ene mafine za , ker gre jutri na teren, da bo mel kaj za malico, pa upam, da mi še kak sladoled rata naredit, pa stroj bo kmalu opral in bom dala sušit, potem podojim, se stisnem k lubiju in začorim do 4h, če bo še kaj ostalo do te ure, hehe. No, bom šla že zdaj zbudit malo, da ne bo čisto sestradana...
neja, glede poporodne depresije kontaktiraj gospo Kajtna, mislim, da dela tudi nekaj na Difu, nam je pri plavanju dojenčkov predavala in res veliko ve o tem, ti bo sigurno znala pomagat in te napotit, je pa neka psihologinja. Vso srečo, če te kaj zanima, ti lahko povem, kaj smo se učili, samo vem na srečo samo teorijo, v praksi se z nobeno depresijo še nisem srečala, po moje se me depresija boji, ker ve, da ne bi mogla nič spat, hehe . ne mi zamerit, mal heca mora bit, ne mislim pa nič slabega, vem, da je to grozna bolezen, ampak če si nas brala že na začetku, boš vedela, da vse bolezni in sploh vse jemljem bolj tak na lahko...
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
, da sem mu eno koščico skrila v športne copate. Ja, tudi čevlje ima skoraj vse pred omaro in ne v omari. 
, kot da so celo znanost sveta pogoltnal, joj, joj... 
, če katera slučajno ve? Ali izgleda tako kot v P, ali je tam kaj drugače??? 
, trgovko pa mislim, da še bolj!
Aja, glede morja- ni ti treba banjice vzet (jaz sem jo, ker sem ga v teh treh tednih mogla tut kopat). Jaz sem imela za previjanje s sabo dosti vatic in tetra pleničk pa bodijev, da mi ni blo treba prat. Nič drugega- zdaj so še ful nezhtevni in ni treba imet polnega avta igrač samo za njih
, da nevem, če bom sploh lahko kdaj še njegovga not dobila
. 
Pa če si želim, sem sproščena in vse... Ampak nekak ne gre...
. 
