Barbs
|
Ojla, lepo, da ste me malo pogrešale - tudi sama sem se Bila sem namreč v bolnici Vem, da se sliši skrajno nemogoče ampak je res. Sobota je bila super, v najožjem krogu prijateljev, dveh prič, mame, moževega brata in najinih otrok - smo se imeli res lepo, na metliškem gradu je bil obred, nato smo šli na kosilo v Črnomelj k Mullerju. Prišli domov in smo se kopali v Kolpi, ki je imela kar nekaj nad dvajset stopinj. Malo pokramljali s sosedi, razdelila "poročno" pecivo, ki ga je naša mama obvezno morala spečt , čeprav smo rekli, da ne bomo komplicirali. Zvečer malo posedeli za mizo, popikali mal pršuta itd ... ob desetih sva z aleksom že spala, mož se je pridružil kasneje. Ob petih zjutraj se aleks zbudi in hoče joško - ja, še vedno cuzava jorasa. Vstanem in se čudno počutim - kao v levi nogi neke mravlje... Aha, si rečem, spet sem čudno spala, ker se moram prilagajati malemu, ki spi v "Podaljšani" postli na levi. Nato se začnem čudno počutit še v levo roko. In nato se mi je zdelo, da še po levi strani obraza. Seveda sem takoj pogruntala, da me bo zadela kap in sem zbudila moža. Ne bom govorila, kako je bil šokiran, ker je vedel, da sva jaz pa zdravnik dva pojma in da mi mora bit res hudo, če ga v nedeljo zjutraj ob pol šestih prosim, da me pelje k zdravniku. Ok, o vseh kalvarijah kdaj drugič ( naprimer, kako me je dežurni v Metliki kar samo spakiral na rešilec s popotnico, da bom do NM verjetno že preživela ) , kap me ni, kot vidite, očitno sem imela neko pomanjkanje še ne vejo česa in je bila zadeva samo "akutno mišična in še nekaj" ,sem bila pa do srede v NM bolnici, kjer so mi naredili vse preiskave, od CT glave, do UZ vratnih žil, ščitnica, kri, urin, skratka, generalka v dveh dneh in pol ( na žalost oz. na srečo gre prek vez zelo hitro, drugače bi bila še danes tam). Vse je OK oz. me še vedno plaši, kaj za boga milega je to bilo, ker je bilo sila neprijetno in ne bi rada, da se še kdaj ponovi. Kako je Aleks sprejel mojo odsotnost niti ne bom govorila; kamorkoli se zdaj premaknem (tudi samo za vogal v kuhinji) tuli kot zverina in ZARES joče - krokodilje solze. Bogi muc. Tudi ostali so še vedno v šoku, ker so vajeni zdrave in fit in poskočne in kričeče mame; zdaj pa kar nekaj počivam ( za vsak slučaj) p.s. Mojca75; nujno rabim drog z gnezdom za dve štorklji. Tukaj pri nas je par že štirinajst dni in se nimata kam dat. Če imaš kako idejo mi prosim sporoči na ZS . Živjo vsem, Marija - carica si, tvoje fotke so drastično spremenile moje počutje. Na bolje, seveda.
_____________________________
Vsako noč nekdo misli name, preden zaspi:)
|