crci06
|
tudi jaz vsem želim, da si v težavah pomagajo in stopijo skupaj, ker solirat iz kupnih težav je najtežje in najslabše.. mogoče se pa mož ni mogel dovolj izjokati? ali pa bo kmalu šel v službo in se boji, da bo okrog njega še samo eno samo usmiljenje, ki ga bo potlačilo še globlje? mislim, da si ora tdi on poiskati najprej kakšno zunanjo pomoč, kolega al karkoli. pa če se ne motim, je neklje lizu vas tvoja mama, njegova pa "blizu nas", al kako že... razmišljam, da je lahko osamljen - tbi se ne zna približat, drugih pa nima.. me pa veseli, zasanjana, da nas spodbujaš, da naj še naprej čvekamo tukajle. v nasprotnem primeru se mi zdi, da bi debata zamrla... spoštujemo te, kako močna si... v končni fazi mora biti človek tudi močan, da se fajn razjoče... jaz sem pa bila od četrtka zveer naprej precej sesuta in sem si v soboto rekla, da si privoščim malo počitka... pa nas je presenetila buška na Nječevi glavi, ki je prišla kar sama od sebe... sploh nisva vedela, al bi kam šla, kaj naj rečeva, kako samo od sebe... kaj, če se pojavi kakšne krvni strdek, pa tako blizu možganov.. no, pa me je še to malce dodelalo, dokler se nisva odločila (ja, kar težke skupne odločitve, vsak se boji prevzeti odgovornost) da na buško dajeva obkladke in če ne zgine do zvečer, šibamo... Ja, k sreči je zginila, meni pa je pripadala nedelja za počitek. In daned je mulček full dobr spal - od 8h do 5h in nato do 7h, em ga vzela k sebi, sva spala še do 8h, pol je bil pa on buden in me gledal, kako jaz še spim do 9h Zdaj se je pa naveličal TV Riba, pa počasi se morava zihtat za na sprehod. Moram še po čaj za dojenje, k ga že par dni nimam, pa po svečko... Prejšnji teden ni bil nič kaj za sprehode, tako, da danes spet štartava vozičkanje po najino...
|