violinski
|
Joj, miševi, končno si spet tu, ti pa v solzah. Ne bo šlo tako, ne? Da te najprej pomirim. Sem prav vesela, da si opisala to svojo izkušnjo z Niko, saj si pomirila mene, ki zdaj vsaj vem, da ni samo moja Lana taka . Vem, da to tebi nič ne pomeni, vendar 100% ni čisto nič kriva vzgoja, bila je le situacija. Otrok je pač v obdobju, ko so čisto nori, ne razumejo, da imajo drugi tudi čustva in znajo biti presneto grobi. Meni je najbolj hudo, ker vem, da je nekatere vzorce pobrala od naju, ki se sicer pred otroki nikoli ne kregava, pa tudi ko ni otrok, se zelo malokrat. In vendar... Jaz sem že zdavnaj rekla, da se bojim, da bo en dan potrkal kdo iz socialne na vrata, češ, da se iz našega stanovanja vedno bolj pogosto sliši dretje, ko se eden od naju dere na otroke. No, seveda pretiravam, ampak prmejduš da včasih brez tega ne gre. Lana naju splo popolnoma ignorira, če si nekaj vtepe v glavo, potem je to to, zadnji teden, odkar je v vrtcu je pa vse bolj nagajiva (ne simpatično ampak za se razjezit nagajiva) in včasih še izjemno tečna. Zato ker taka hoče bit, ne zato, ker pride kakšna taka situacija. Celo se mi dogaja, da če jo samo grdo pogledam, če želim, da nekaj drugače naredi, kot si je zamislila (zdaj mi pade na pamet samo npr. skakanje po kavču, kar ji prepovedujem izključno zato, ker lahko dol pade, ne zato, ker bi me motilo, da skače), gre kar v jok in to tisti z glasnim hlipanjem in brez ene same solze. Jaz jo kar v sobo pošljem. Da o številnih grožnjah, ki se dogajajo preko dneva (če boš naredila tako, ne boš smela.....) niti ne govorim. Včeraj mi je trmarila polovico poti v avtu, potem pa se zamoti z Aljošo pa že pozabi in se smeje. Ma kje si falila vzgojo, čisto nikjer. Najbolj pametno, kar si naredila je bilo to, da si ji pokazala, da se tako ne dela, da se je morala opravičiti dedku in to je to. Verjetno ji boš morala še ene sedemkrat obnoviti situaijo, da si jo bo bolje zapomnila. Verjemi, da je njej bilo še bolj mučno kot njemu. Tako je, otroci postajajo vse bolj trmasti, uveljavljajo svojo voljo vedno bolj, moja mama (ki je vse to že dala skozi ) temu pravi: hvala bogu, vsaj veš, da je tolk pametna in brihtna, da zna razmišljat s svojo glavo. Jaz pravim, da je to slaba tolažba in se pač poskušam preko dneva manj dreti. Izjemno pomembno pa je, da imata z možem vsaj pred otroki isto oz. skupno mnenje (če ji nekaj prepoveš, ali če ti ni všeč, kako je naredila, mora on podpreti tebe, ne pa njej dajat potuho), kako pa reagirajo vsi drugi pa ni važno. Vedno bo obveljala vajina, vedno bosta vidva tista, ki 'jo bosta zvečer dala spat'. Hm, malo bolj si pa verjetno tudi občutljiva zaradi tega, ker si šla v službo in ona v vrtec in dedek verjetno prav tako - Nika ima sedaj čisto na novo eno drugačno obzorje. Še bolj grozno - vsak dan bo prinesla iz vrtca raznorazne stvari, tebi pa večina ne bodo čist nič ustrezala. Pomembno je samo to, da jo počasi naučiš ločiti prav od narobe. In če imaš možnost, se o tem pogovori tudi z vzgojiteljico. Meni se ful fino zdi, da je naša uvedla jutranji krog, v katerem se vsi držijo za roke, si povejo, da se imajo radi in da bo lep dan in ZA SVETO OBLJUBIJO, da se ne bodo tepli (no, Lana potem pove to in ono) in tako naprej.... Pa včasih ta krog naredijo tudi takoj po kakšnem kregu v skupini. Ene vrste disciplina je, in to je meni všeč. Še ena stvar je karseda pomembna - da ti pove ZAKAJ je tako naredila. To, sem opazila, je Lani najtežje (tudi vem, da ji manjka še besednega zaklada, ampak ni samo to), sama pri sebi tuhta tako močno, da se ji kar kadi iz ušes, iz sebe pa ne spravi niti besedice. In mene totalno spominja name, ko sem bila tudi že starejša in sem delala neumnosti eno za drugo in se ob takih izpraševanjih na vso moč trudila, da bi mi starši ne da bi jim jaz kaj povedala, prebrali v glavi, kaj si mislim. A mi niso mogli. Zato poskušam njo naučiti, da mi pove, kaj jo je zmotilo. Ker še ne razume popolnoma vsega, ji potem postavljam taka vprašanja, da odgovarja samo z ja ali z ne, da nekako prideva do tega, kaj ji ni ustrezalo. Aja, če pride do cepetanja - še velikokrat bo. Ignoriraj. Čeprav se ti zdi, da ne deluje. Mogoče ne bo prvič, bo pa naslednjič. Ali šele tretjič. Miševi, lepo te prosim, ne sprašuj se več o pravilnosti svoje vzgoje, če si te že poskušam vzeti za zgled, moram imeti enega takega, brez napak!!!! Joj, še veliko bi imela napisati na to temo, ampak se bojim, da ostalim avgustovkam ni glih zanimivo, ker še niso na tem, naši avgustovčki so pač zaenkrat še kar precej obvladljivi, kar se tega tiče. Jaz vam iskreno povem, da se veliko bolj bojim obdobja, ki bo prišlo čez kakih 10 in več let. Nanka sigurno dobro ve, kaj mislim....
|