violinski
|
Dober večer! Jessy, dobrodošla nazaj. Tudi jaz sem s čisto grozo opazovala, kako se danes zjutraj nič kaj ni dogajalo na avgustovkah, sem mislila, da bo najmanj 10 postov, potem mi je pa postalo jasno, da je zunaj tako lepo, da ni čisto nobene izbire in sem napokala otroka na sprehod. Tia, super, da je Demi že bolje, zdej pa samo držimo pesti, da bo do petka čist perfektna.... Se bomo takrat odločale, če se vidimo v soboto, ali ne, prav? Tudi Žiga je že boljši, super!! Aljoša vedno več hodi, ampak izključno doma. Danes sem ga zunaj, na sprehodu postavila na tla, da bi me nekaj počakal, da bi uredila in ga je imelo da bi se raztrgal od joka, dokler ga nisem spet vzela v naročje. Mislim, da je res popolnoma skrajni čas, da gre v vrtec. Poleg tega sem danes popolnoma nepričakovano opazila, da mu je že izrastla desna zgornja štirica (na otip je že toliko velika, da je prav gotovo že vsaj en teden zunaj). Opazila pa sem šele danes, ker se je nekaj čisto brez veze cmeril in me je zanimalo, če ga mogoče dajejo zobje. Mož pravi, da je čutiti, da bo tudi leva štirica kmalu zunaj, ampak meni se ni zdelo. Verjetno imava precej subjektivne občutke Nanka, super je, ko praviš, da je Tjaša že ven iz tistega 'jezikanja' ki pride med 10 in 15, ampak se bojim, da je zdej obdobje čiste tišine, vsaj kar se tiče staršev, kar je pa mogoče še hujše, kot tisto prej. Vsaj taka sem bila jaz. Nekje od 15 leta naprej sem večino stvari/neumnosti, ki sem jih naredila, staršem raje prikrila. Ko so prišle na dan je bilo sicer slabše, ampak med prikrivanjem sem se pa počutila strašno pametno, da kako sem jih pretentala. Roko na srce, nekaterih še danes ne vedo . Miševi, kar pogumno dalje, sem prepričana, da je danes bilo čisto drugače. Prav je, da si ji razložila čisto vse, kar se ti zdi, da je naredila narobe, ne glede na to, če je popolnoma vse razumela tisti trenutek, ko si jo oštevala. Saj tudi jaz to poskušam, zavpijem pač 'samo' tisti trenutek, ko je še totalno not v šunku nagajanja, ali če ji okrog 15x rečem, naj nečesa ne počne, pa naredi vseeno (kar me najbolj grozi je to, da če 15x rečem čisto nič ne pomaga, če pa 1x zavpijem, je pa takoj mir). Če kasneje izvem, da je kaj bilo, nima več smisla vpiti, takrat gre skozi samo še pogovor. Pa čeprav je bolj pridiga kot pogovor. Tina, škoda, da je Aljaž jokal, pa saj verjetno sploh ne joče, ko te ni v bližini, samo ko odhajaš. Malo se sam sebi smili, ker je navajen, da si blizu, ko se obrne okrog sebe, ampak ko se zaigra, mu je verjetno v redu. Spomnim se enega fantka, ki je prvo leto hodil v vrtec z Lano - vedno je jokal, ko ga je mami tam odložila, predtem sta se pol ure poslavljala pa lupčkala, pa za njo je gledal skozi okno in ji mahal (je ona tako hotela), pa ona je jokala, ker je on jokal.... In se je kake 10 minut po tem, ko je odšla, popolnoma pomiril in se igral in smejal z drugimi. Z Lano sta se še posebej imela rada in se dobro razumela, ker sta bila enako stara. Ko ga je pa oči pripeljal v vrtec, mu je pa mirno dal enga lupčka in se šel direktno igrat. Brez ceremonij. No, njegova mama je šla v tak esktrem s temi njenimi reakcijami na njegove solze, da ga je potem dala drugam v vrtec, tam, kamor je hodila tudi njegova starejša sestra, v bližnjo stavbo, kjer so bili starejši otroci (od treh let naprej, fantek je bil star šele 2 leti), pod pretvezo, da mu bo lažje, ker bi naj bil bližje svoji sestrici, ki bi ga lahko hodila tolažit. Hja, no, jaz mislim, da ni bilo po selitvi v novo enoto nič bolje, kvečjemu težje, ker je prišel v čisto novo okolje, med starejše otroke, ki jih sploh še ni poznal, medtem ko je v prejšnji skupini že razpredel mrežo prijateljstva. No, pa nič ne morem reči, ker v resnici ne vem, kako je bilo. Tisto so samo moje domneve. Lana pa, naprimer, z vključitvijo v vrtec ni imela večjih težav predvsem zato, ker je rada jedla. V vrtcu pa petkrat jejo. V roku osmih ur. In če bi ji slučajno kak trenutek postalo hudo, bi ji dali kruh v roke, pa bi že bila kot nova (to ima po mamici).
< Sporočilo je popravil violinski -- 4.9.2006 20:57:02 >
|