Tiamo
|
HOMOGENIZIRANO MLEKO - POČASNI UBIJALEC
Na svetovnem spletu mrgoli člankov, ki bolj ali manj utemeljeno svarijo pred uživanjem mleka. Tudi v naših občilih so vse pogostejši. Če upoštevamo, da je danes večini ljudi dostopno samo homogenizirano industrijsko predelano mleko, imajo popolnoma prav. S homogenizacijo se namreč mleko, ki je sicer najpopolnejše živilo, kar jih je narava ustvarila, spremeni v počasnega ubijalca, ki maši žile. Nedopustno je, da danes nehomogeniziranega mleka skoraj ni več mogoče kupiti in da večina ljudi ne ve, da homogenizirano mleko samo še po barvi spominja na naravno mleko. Tisočletja je bilo mleko vir zdravja za otroke in odrasle, danes pa ga je postopek, ki samo preprečuje prehitro ločevanje maščobe, kar omogoča daljše roke trajanja izdelkov, na varnost pa nima nobenega vpliva, spremenil v vir bolezni.
Kmalu zatem, ko je homogenizirano mleko v trgovinah izpodrinilo navadno pasterizirano, so se pojavile alarmantne vesti o velikem porastu pojava poapnenja žil ne samo pri odraslih, ampak tudi pri otrocih. Odziv mlekarske industrije na to je bila ponudba različnih vrst mleka z manjšo vsebnostjo maščobe, kar kaže na to, da so vedeli, da ima homogenizirana maščoba drugačne lastnosti od nehomogenizirane. Prej smo poznali samo polnomastno mleko in krivdo za poapnenje žil so takrat pripisovali predvsem maslu. Med maslom in homogenizirano mlečno maščobo je precejšna podobnost. Pri obeh z mehanskim postopkom uničijo naravno proteinsko membrano, ki obdaja maščobne kroglice. Te membrane pa narava ni ustvarila brez tehtnega razloga in prav njeno uničenje ima usodne posledice za zdravje ljudi in predvsem otrok, za katere še vedno priporočajo pitje polnomastnega mleka. Majhnim otrokom je mleko glavna hrana in prve spremembe na ožilju zdravniki opažajo že pri triletnikih.
Prav zaradi otrok želim dokazati in razložiti škodljivost homogenizacije in njeno nepotrebnost z vidika varnosti. Navajam prevod dela opisa homogenizacije iz Ullmannove Enciklopedije tehnične kemije (3. izdaja) v poglavju o mleku in mlečnih proizvodih:
Če imajo maščobne kroglice v tekočih trajnih mlečnih izdelkih enako disperzijsko stopnjo kot v svežem mleku, se hitro dvignejo in na površini tvorijo neprivlačne (grde) kompaktne sloje smetane ali maščobne zamaške. Maščobne kroglice zmanjšane na manj kot 2 mikrona pa se nasprotno le zelo počasi izločijo na površino, tako da se pri dovolj viskoznem izdelku ob normalnih pogojih skladiščenja maščoba ne izloči.
Pri običajnih homogenizacijskih strojih se toplo mleko (oz. koncentrirano mleko ali smetana) s tribatno črpalko z veliko hitrostjo potiska skozi ozko režo. Pri tem nastale strižne sile maščobne kroglice raztegnejo po dolžini, da razpadejo na posamezne majhne kapljice, ki se še držijo skupaj podobno verižici biserov. Na posamezne maščobne kroglice razpadejo šele ob izstopu iz homogenizirne reže.
Zaradi homogenizacije se uničijo prvotne membrane maščobnih kroglic. Istočasno pa se na novo nastale maščobne kroglice adsorbirajo beljakovine (predvsem kazein) in se tako emulzija z na novo formirano membrano stabilizira.
Postopek je videti idealen. Mleku ni nič dodanega, nobenih emulgatorjev. Toda na maščobo, ki je bila prvotno zaščitena z naravno membrano iz cca 1/3 fosfatidov in 2/3 membranskih proteinov, ki je preprečevala trdnejšo vezavo kazeina z njo, se po homogenizaciji trdno adsorbira kazein. V naravnem mleku je kazein pretežno v obliki kazein-kalciumfosfatnih micel. Naš organizem novo nastale kombinacije (maščobe obdane s kazein-kalciumfosfatnimi micelami) ne zna prebaviti, deloma jo izloči, deloma jo nalaga na stene naših žil (od tod poapnenje). To tudi razlaga, zakaj organizem iz homogeniziranega mleka ne more izkoristiti kalcija. Poleg tega stopi v akcijo še encim ksantin-oksidaza, ki se nahaja v notranjosti maščobnih kapljic. Ta encim je namenjen postopnemu razkroju proteinskega dela membrane maščobne kapljice, da nato organizem maščobo lahko uporabi. Ker te membrane po homogenizaciji več ni, ta encim ob nalaganju maščobe na stene žil, le-te poškoduje.
Homogenizirano mleko je torej ena najhujših prevar današnjega časa. Spomnimo se samo na napise na embalaži: naravno, sveže mleko. Matere ga dajejo otrokom v dobri veri, da bodo dobili dovolj kalcija in beljakovin za zdravo rast, resnica pa je daleč od tega.
Vse homogenizirano mleko bi moralo imeti podobno kot cigarete na embalaži napisano opozorilo, da povzroča poapnenje žil. Predvsem pa bi moralo biti v trgovinah dovolj nehomogeniziranega pasteriziranega mleka, ki bi bilo predelano čim bolj nežno, tako da bi v kar največji meri ohranilo lastnosti naravnega mleka.
Na pragu novega tisočletja bi morda lahko začeli razmišljati tudi o novih načinih predelave mleka. Nekoč so pri molži poskusili prvi curek iz vsakega vimena. Pri današnji napredni tehnologiji bi ne smelo biti pretežko zasnovati naprave, ki bi dobro mleko ločila od slabega. Namesto pasterizacije bi bile potem potrebne samo zelo učinkovite hladilne naprave, kar tudi ne bi smelo predstavljati problema za tretje tisočletje. Naravno mleko zdravih, naravno hranjenih živali je namreč po svoji komplicirani in do vseh potankosti premišljeni sestavi ena največjih mojstrovin narave. Popolno in lahko prebavljivo živilo. Ker je tako komplicirano, ga vsak naš poseg samo osiromaši. Že samo s kuhanjem uničimo v njem prisotne mlečne mikroorganizme, ki proizvajajo številne encime, med drugimi tudi encim za razgradnjo mlečnega sladkorja. Ti mikroorganizmi sestavljajo našo črevesno mikrofloro, če smo jih kot dojenčki dobili z maternim mlekom in nam jih niso uničili antibiotiki ob kakšnem zdravljenju. V nežno pasteriziranem mleku je še nekaj teh mikroorganizmov, ki poskrbijo za razgradnjo mlečnega sladkorja in katerih prisotnost v našem telesu nas varuje tudi pred bolezenskimi mikroorganizmi.
Tega mleka, ki je resnično najboljše živilo za otroke, danes skoraj ni mogoče kupiti. Vsepovsod se na policah kopičijo samo homogenizirani izdelki. Izgovori, da ni dovolj dokazov o njihovi škodljivosti na osnovi epidemioloških študij, so pesek v oči. Ali mora res najprej zboleti na milijone ljudi, da bi bila škodljivost dokazana. Nerazumljivo je, da živilo, ki ga ljudje in predvsem otroci uživajo vsakodnevno v večjih količinah, ni bilo pretestirano na podoben način kot zdravila. Že preprost poskus s podganami, ko bi eno skupino hranili z nehomogeniziranim, drugo pa s homogeniziranim mlekom, bi hitro in nedvoumno pokazal razliko. Na osnovi tega bi nato lahko zahtevali, da mlekarska industrija vsaj pasterizirano mleko preneha homogenizirati. Zakon, ki bi predpisoval predhodni preizkus s hranjenjem podgan za nova živila ali za nove tehnologije za predelavo le-teh, pa bi nas gotovo obvaroval še pred številnimi civilizacijskimi boleznimi. Ta primer je očiten dokaz, da samo kontrola mikroorganizmov in določenih posameznih nedovoljenih sestavin nikakor ne zagotavlja, da je živilo zdravo in neškodljivo. Na naš organizem vpliva živilo kot celota in ta vpliv je potrebno preveriti preden pride na tržišče.
Maja Tomkiewicz-Vouk, dipl. ing. kem. teh.
ZAHRBTNI VPLIVI MLEKA
Alois Kolar
praktik & svetovalec Naravnega zdravja
Zadnji dogodki na slovenskem prizorišču - dodajanje zelo škodljivega in prepovedanega antibiotika kloramfenikola, ki so ga odkrili nemški analitiki v mleku in mlečnih izdelkih iz Slovenije že septembra, slovenski strokovnjaki in politika pa se je zganila šele novembra, me je spodbudilo (da o mleku, kot »nujno potrebni hrani za razvoj otrok in mladostnikovo«, - tako jo vztrajno priporočajo »uradna medicina«, farmacevtska industrija, proizvajalci, predelovalci, prodajalci in preprodajalci), da navedem še nekatera pojasnila, izsledke raziskav, ki so popolnoma drugačni od trditev znanosti. Od vas samih pa je odvisno, kako se boste hranili v prihodnosti.
Izročila in pozneje dopisana literatura v najbolj razširjeni knjigi na svetu nam ves čas vcepljata v glavo pravljico o »medu in mleku« in mleko naj bi bilo zlasti za otroke najprijetnejša, naravna in prijazna hrana ...Vendar je resnica drugačna.
Osem let živim po načelih Naravnega zdravja - Naravne higiene - to pomeni: NIČ mleka in mlečnih izdelkov, in vam lahko zatrdim, da mi ne primanjkuje nobenih snovi. Poglejmo torej znova nekaj dejstev, ki bi vam utegnila spremeniti mišljenje in seveda ravnanje, hranjenje.
VPLIV MLEKA NA SMRTNOST DOJENČKOV
Ne vem, kako se boste odzvali na dejstvo, da kravje mleko vpliva na smrtnost dojenčkov in otrok, toda moja dolžnost je, da vas s tem seznanim. V raziskavi, ki je zajela več kot 20.000 dojenčkov, je bila opravljena primerjalna študija med tistimi, ki so bili hranjeni z materinim mlekom, in onimi, ki so bili hranjeni po steklenički, s kravjim mlekom. Pri dojenčkih, ki so bili hranjeni s pasteriziranim kravjim mlekom, so ugotovili kar 56-krat višjo stopnjo smrtnosti kot pri tistih, ki so bili hranjeni z materinim mlekom. Tudi splošna stopnja njihove obolelosti je bila podvojena v primerjavi z dojenčki, hranjenimi z materinim mlekom. (Vir: Cousens, CE 346. )
S. Virtanen, dr. med. s finske univerze je v raziskavi ugotovil, da dojenčkom starim tri mesece in manj, hranjenje s kravjim mlekom povzroči pomanjkanje insulina. Goveje mlečne beljakovine uničujejo v trebušni slinavki beta celice, ki ustvarjajo insulin in tako povzroča diabetes. (Vir: Cohen, MDP 264, 219, 220. )
Mleko povzroča koliko ali črevesne krče, kolitis, prehlade, sinusitis, zaprtje, bolezni dihal, ki so povezane z astmo, vneto grlo in rane v grlu. Otroci, ki so hranjeni s kravjim mlekom, zrasejo v odrasle ljudi, ki veliko bolj obolevajo za multiplo sklerozo, kakor tisti, ki so bili hranjeni z materinim mlekom.
KRAVJE MLEKO JE HRANA ZA TELIČKA
Kravje mleko je hrana za mladiča lastne vrste, torej za telička, materino mleko človeške samice pa za dojenčka človeške vrste; v primerjavi s kravjim mlekom vsebuje materino mleko več lecitina; to je zelo pomembno za razvoj možganov, in več kot polovico manj beljakovin v obliki lahko prebavljivih albuminov. Vsebuje samo polovico vrednosti koloidnega kalcija (organska oblika), kalcij v kravjem mleku pa je pri človeku vezan na izredno težko prebavljive kazeinske beljakovine, ki jih ljudje ne moremo prebaviti, saj že od 2,5 oziroma 3 let starosti človeški organizem ne ustvarja več encima za presnovo le-teh, to je rinila. Kemična sestava materinega mleka se močno razlikuje od kravjega in odtod tudi izvirajo vse težave. Teliček se razvija in raste zelo hitro, vendar ima glede na maso in velikost sorazmerno majhne možgane, otrok pa se razvija počasneje, možgani so bolj razraščeni, razviti, večji. V kravjem mleku ni vlaknin, vsebuje zelo malo železa, niacina, linolske kisline, vitamina C, primanjkuje pa v njem fosforja in tavrina. V kravjem mleku je 300 odstotkov več kazeinskih beljakovin za oskrbovanje beljakovinskih molekul za ustvarjanje kostne strukture, ki bo nosilka teličkovega težkega telesa; teliček podvoji svojo maso v sedmih tednih po rojstvu, človeški mladič pa v sedmih mesecih. Težava je v tem, da Ijudje kravjega mleka ne moremo prebavljati, saj človeški organizem od »odstavitve« ne ustvarja dveh pomembnih encimov za presnovo mleka, rinila (za presnovo beljakovin) in laktaze (za presnovo laktoze), to je mlečnega sladkorja.
Izsledki mnogih raziskav kažejo, da so mleko in mlečni izdelki poglavitni vzrok srčnih napadov, kapi in ateroskleroze. Homogenizirano mleko je še slabše, škodljivejše od pasteriziranega, saj je maščoba razbita na drobne mikroskopsko vidne delce, ti pa omogočajo ksantin oxidazi, da skozi črevesne stene presnovnega trakta preide v kri; tam intenzivno maši arterije, posledica tega pa je visok krvni tlak. Zdravnika Kurt Oster in Ross iz Connecticuta - ZDA, zagovarjata izsledke raziskave, da je pitje homogeniziranega mleka nevarnejše od kajenja, ter zahtevata, naj bi bil na mlečni ovojnini prav tak napis kakor na škatlici cigaret. »To je igra s smrtjo,« poudarjata zdravnika. Finska je država med največjimi porabnicami mleka in mlečnih izdelkov, prav tako pa ima najvišjo stopnjo smrtnosti, povezano z boleznimi srca in ožilja. (Vir: Health Science, Community Spirit Magazine, 7 985. )
V desetletni raziskavi je bilo dokazano, da je kuhano, pasterizirano mleko poglavitni povzročitelj vseh nepravilnosti v delovanju srca in ožilja, tovrstne bolezni pa so v ZDA »ubijalec številka 1«. Kar 40 odstotkov ameriške prehrane sestavljajo mleko in mlečni izdelki ki v skladu z priporočili USDA ...(United States Drug Administration).
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. pa me zanima če slučajno katera ve, od česa bi bilo to, in ali naj grem k zdravniku? ja to mogoče od tega, da se dosti plazi in sedi na tleh, kjer ja samo topli pod, in je malo hladen? ja, saj gremo po tepih, do zdaj še nam ni uspelo, mogoče jutri. 
. ker je moj dalje delal, sem mu kosilo oz večerjo delala posebej (pizzo) zato sem ob 6ih naredla testo in pustila vsajat, pa smo jaz Ema in sestrična šle malo ven. Ema ima gugalnico, ki je trenutno obešena v taščini garaži. ko je prišla domov i ztrgovine, je valda in čist normalno mogla ostati z nami. čez nekaj časa sem rekla sestrični, da grem gor samo testo razvalat in pizzo obložit in pridem dol.ne mine tri minute, ko pride gor in jo vprašam ki ma Emo in reče da jo je dala tašča v ato in se vozita
. mene skoro kap ker nima notri sedeža kaj jo te vozi. Grem dol in jo vprašam zakaj je ni dala Maji, ko je dala avto v garažo. njen odgovor:" naj se malo vozi, saj ni nič. saj ni sedela pri meni ampak na spoptnikovem sedežu!" in to tak ponosno, kot da je prav naredla. pa jo vprašam, kaj pa če bi dol padla. pa zopet:" saj ni, ne? saj sem jo gledala!" Ve veta kak hitr so ti naši otroci, sekunda pa se prevže. nima da jo vozi po avtu sama, ker tak ne zna vozitm koza neumana. res malo grdo, ampak vsaki dan jo težje prenašam, in vsaki dan ma neke take izbruhe, da meni mine. vsaki dan mi hodi gor nekaj težit in mi pamet solit, enkrat mi bo prekipelo. ker tudi jaz znam bit opasna, samo naj me ne zajebava
Mi gre že fajn na živce! 
Odkar smo bili cepljeni, full spimo! Upam, da bo še nekej časa tako! 
, in sicer v vrtcu, kamor gre Aljaž. Na sestanku so nam rekli, da bo uvajanje zadnja dva tedna v avgustu, da septembra ne bodo pustili več nobenega starša, da bi še uvajal otroka. No, danes torej kličem v vrtec, da se zmenim točno, kdaj prideva, pa mi rečejo, ja pridite 28., saj to bo dovolj. Ko sem rekla, da me je res strah, kako bo, da je star komaj eno leto, je rekla, da pa naj pridem v petek 25. malo pogledat, da pa kriza bo tako ali tako
. 
! Si pa dala res izčrpno poročilo o mleku. Ti povem, da sem šla prej v trgovino in kupila 1 l navadnega mleka, ki sem ga prevrela. Bom vidla, če se nam bo obneslo. Neja ga je z enakim užitkom spila, kot Alpskega. Mene edino to mori pri navadnem mleku, ker je treba potem na vsake par dni v trgovino po mleko, ker bolj malo časa stoji. 
. 
