teta beta
|
'Čer!
Bom najprej na hitro obdelala nekaj tem, kar se spomnim s prejšnjih strani:
- posteljica; Daša jo je pojerbala po svojem atiju in nima nobenih nivojev in mobilnih stranic. Jo je pa ati pred enim letom tako lepo pisano pobarval, da je to najlepši kinderpet na svetu  .
- spanje; enako v najbolj čudnih položajih kot vaši malčki.
- hrana; ne kuham posebej za Dašo, je, kar jemo mi oz. tisto kar sme od tega, kar jemo mi. Ne dodajam v hrano kock, drugače pa normalno začinim. Zadnjič je bila tašča kar malo užaljena, ko je skuhala gov. juho in sem jo vprašala, če je dala not kocko in je rekla ja, pol pa nisem hotela dat Daši juhe. Ma, saj vem, da mogoče pretiravam, ampak mi je ravno takrat tudi nekaj na žulj stopila, pa sem si mislila svoje. Velikkrat pa tudi jemo zunaj in je stran od najine hrane, kar lahko.
- striženje; nismo se še strigli in tudi naša lepotička ima kodrčke
In še vprašanja od zdaj:
Pia67, kampiranje je bilo super, tako kot že dva tedna prej na morju. Daša je najprej pol noči prespala na povštru na tleh, drugo polovico ko se je zbudila, pa pri nama na blazini. Ali pa sem jo tudi prestavila nazaj, kakor kdaj. Edino kar je, je bilo zelo zgodaj svetlo in se je tudi zato zgodaj zbujala, smo bili malo pokonci in potem spali naprej.
Za sezuvanje nogavic in copatk Daša sicer ne rabi nobene spodbude, ji gre brez tega dovolj dobro, oponaša pa dosti, ampak ne non-stop.
Trmari pa ponavadi pri previjanju, zapoje svoj ne-ne-ne  . Pa tudi v drugih situacijah.
katja, za zajtrk je pri nas ali dojenje ali kruh, sam ali z maslom, margarino, sirnim namazom, marmelado, pašteto (argeta junior), sirom, tudi viki kremo je že dobila (nutella odpade, ker so lešniki), ali jogurt ali topfen oz. skuta s sadjem. Za večerjo je kašica, mlečni gres, jogurt, topfen ali polenta, čeprav te že zelo dolgo nisem kuhala, jo bom spet vključila. Aja, ali pa kruh. Hm, v bistvu enako kot za zajtrk, le da za zajtrk ne je kašic.
Tako, zdaj pa k našemu dopustu:
V Budimpešti smo se dobili z enim fantom, ki sva ga spoznala preko skypa. Že več kot pol leta se pogovarjava z njim in smo se zmenili, da se dobimo. Prišel je s celo svojo družino (3 ure vožnje iz B) in nama razkazal mesto. Spili smo pregrešno drago kavico na ladjici na Donavi, videli znameniti hotel, v katerem je mimogrede nekaj dni prej spal tudi Robbie Williams (oh, Robbie, pa brez mene!!), si ogledali cerkev Sv Štefana in šli tudi na kupolo, videli parlament itd., šli smo v živalski vrt, kjer je bilo super... Tam smo spali v enem hostlu oz. študentskem domu. Potem se nama je na poti iz Budimpešte, ampak še v mestu, pokvaril avto - na cesti so naenkrat odpovedale bremze. K sreči je bil levi pas prazen in sva lahko zavila dol na bencinsko. Potem sva iskala mehanika, ki bi to čimprej popravil in našla enega, ki ni znal nič niti nemško, kaj šele angleeško, avto pa nama je popravil na pločniku, na križišču glavne ceste. Res, če ne doživiš, ne morš verjet. Kot bi npr. nekdo bolj proti koncu Tržaške v Ljubljani na pločniku popravljal avte. Da sploh ne omenjam, v kak "kafič" je moj šel na kavo in kako kavo je tam dobil... V glavnem, avto je bil v kratkem popravljen, za fer ceno, in bila sva ob cca 14 jurjev.
Potem smo nadaljevali pot na Slovaško. Po informacijah z interneta sva si določila ene manjše toplice, kjer imajo tudi kamp in bomo prvič tam. Takole bom rekla - kraj sva našla, ampak toplic pa ne, nihče ni nič vedel o tem, o kakem kampu še pa manj. Na netu je bilo v okolici omenjenih več kopališč in kampov in vozila sva se okrog in spraševala kot bi padla z lune. Dan pa se je počasi že bližal h koncu in je bila že malo panika, če bomo sploh prišli še po svetlem do kampa, da postavimo šotor. No, prišli smo še prav čas do enega jezera in se utaborili. Kamp je bil še kar, wc-ji pa ubitačni. Jezero je imelo okrog 28 stopinj, Daša je ful uživala v vodi in v mivki.
Od tam smo šli proti vzhodu, ogledali smo si podzemno jamo in končno sva prišla do turističnega urada in dobila nekaj informacij. Odločila sva se, da ne bova šla še bolj na vzhod v Košice, ampak sva sekala na sever. Peljali smo se čez narodni park, ki je čudovit in do Liptovskega jezera, nekje med nizkimi in visokimi Tatrami. Kamp je bil nabit do zadnjega, Čehi, Poljaki, Nizozemci, Nemci, prej nisva pa videla niti enega turista. En dan smo se kopali v jezeru, drug dan smo pa šli v bližnji aquapark Tatralandia, ki je nekaj takega kot Aqualand v Italiji. Ima 9 bazenov, 21 toboganov, savne, masaže.. ni da ni. Imajo pa tudi Tarzanio oz. "adrenalinski park" al kaj naj rečem, na vrveh. Plezanje, peljanje po žicih, viseče lestve, liane itd. Pia, nekaj zate! No, jaz sem neslavno odnehala pred koncem. Mi je bilo pa ful fajn.
Sledila je zastrupitev s hrano, ne veva, ali od tam ali od salame za večerjo. Jaz sem bila že ponoči ful boga, Bernard je pa zjutraj še vse spakiral, naložil v avto in - čirule-čarule - akumulator je prazen. In to tako prazen, da se ga ni dalo nafilat na kable, pač pa na 220 V, na koncu pa je vžgal, ko so ga tiščali. Vmes je še mojega zvilo in imela sva pestro pot, vendar nisva prišla do Bratislave, ampak sva se odločila prenočit v Nitri in sva šla v en fensi penzion z zajtrkom. Ah, kako je pasalo. Pa tudi mesto je bilo zelo lepo.
Bratislavo sva si ogledala celo že vmes, ko sva iskala kak penzion, ampak nisva našla nič pametnega in sva potem vseeno šla kampirat (za eno noč). Tam sva spoznala ene ful fajne Nizozemce z res simpatično 11 letno punčko. Ampak kamp je bil pa... wc-ji... res, najslabši od vseh.
V glavnem, dežela je ful ful lepa, ogromne razlike so med jugo-vzhodom in turističnimi mesti in zahodom, videla sva menda vse možne modele škod, odkar so fabriko odprl, od taprve do tazadnje. So pa za nami kar precej let, sploh ni primerjave. Naredili smo cca 2.200 km.
Tako, toliko približno, kaj se nam je dogajalo, mogoče bom na kavici dodala ša kako dogodivščino. Saj res, Ameli, ti si tudi nekaj rekla, da boste mogoče šli na Slovaško. A ste že šli ali ste si premislili? Saj se splača iti, meni sploh ni žal, res je bilo fajn in zanimivo.
Uf, je že pozno, sem se razpisala, grem kar spat. Nočko!
_____________________________
Ko si srečen, daj z dlanjo udari v dlan...
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
(smo mel včeraj mal feštice s kolegi, a je blo treba vseen zjutraj vstat, ko se Luka zbudi 
) 
. Upam,da bo še katera na tem forumu take sreče. 
) 
. Ene so prav kjutkane 
, pa lih dons je neki naredu, kar me je ful v smeh spravlo. Glede trme itak nimam komentarja (drama queen
. Če bi morda bile za sredo ali celo torek? Ni pa potrebe, da bi se zgolj zaradi naju vse prestavljale.
! 
v stari gorici,(mi je umrla teta), pa sva sla na pogreb, bil je lep pogreb, sam nisem mogla sledit, ker sem morala
Rd in tako ubili dve muhi na en mah. Če bo lepo vreme bo piknik, drugače pa družinsko druženje v naši kuhinji. Kakorkoli, jaz bom itak spet 1000% zaposlena in od žurke bom imela bore malo
. 
