Poletje se bliža in z njim vroči sončni dnevi. Nadvse primerno vreme, da sinka osvobodim pleničke, obleke in obutve, da se njegova bela koža malo pokaže sončku. In ravno včeraj je bil nadvse prijeten dan za takšno početje. Službene obveznosti so me nekoliko zadržale. Vendar sem zelo pohitela, ko sem prejela klic svoje mami: »Sporočam ti, da tvoj sinko veselo čofota v vodi.« Več kot dober razlog, da sem na hitro zaključila s svojimi obveznostmi in pohitela k njim.

Gaj mi je hitel kazati kako veselo se je zabaval. Za uvod v poletna čofotanja je bil zadovoljen kar s škafom, v katerem je bilo ravno dovolj prostora za mokre norčije.

Dnevi brez pleničk pa so ravno pravšnji tudi za privajanje na kahlico. Pogovori in blaga prepričevanja potekajo že nekaj časa. Kljub temu pa sem Gaju dala vedeti, da bom počakala, da bo pripravljen. Dobro poznam svojega otroka in vem, da me bo presenetil, ko bom to najmanj pričakovala. Tiho in neopazno se bo usedel nanjo, ko ga ne bo nihče gledal. Kot bi najprej preizkušal, če zadevo res obvlada. Šele potem, ko bo videl da jo, bo svoje nove izkušnje delil z nami. Se že veselim tega trenutka.

Ampak, dajmo času čas. Trenutno še vedno raje uporablja pleničko. In ravno včeraj je tako moj mali nagec rekel babici: »Babi pleničko rabim. Lulal bom.« … Mali smeško :o) Kljub temu pa verjamem, da so dnevi brez pleničk blizu. Življenje brez te vedno prisotne nadležne zadeve je veliko prijetnejše. In zagotovo bo to kmalu ugotovil tudi Gaj.