Kot otrok sem si vedno želela, da bi imela sestrično ali bratranca, ki bi bila mojih let, s katerimi bi se lahko igrala. Oba pa sta bila toliko starejša od mene, da to ni bilo možno. Na srečo pa je pri Gaju drugače. Njegov starejši bratranec Jakob je star pet let, Gašper pa je le slabe tri mesece starejši od njega. Vedno sem mislila kako super se bo ujel z Gašperjem in kako rad se bo igral z njim. No, saj tudi se. Kljub temu pa je njegov vzornik »Japok« kot ga vztrajno kliče moj sinko.

Zelo rad je v njegovi družbi in ga nadvse občuduje. Kot mali papagajček posnema vsa njegova dejanja. Najraje seveda kakšno vragolijo. Včasih to stori takoj, spet drugič ob posebni priložnosti.

In ravno v petek so bili bratranci pri nas na obisku. Po navihani igri, ko so bili že nekoliko utrujeni, so se oglasili tudi njihovi želodčki. Skuhala sem jim večerjo in vsi trije so se posedli za mizo in jedli slastne hrenovke ter zraven gledali risanko. Brez besed so strmeli v televizijo, ko se je Gašper kar naenkrat začel jeziti. Nagajivi bratec Jakob mu je vzel košček hrenovke. In ko je moj navihanček to videl, je takoj ponovil za njim. Na srečo so bratranci kmalu izpraznili svoje krožnike in teh težav ni bilo več.

Prav prisrčno sem se nasmejala še čez nekaj dni, ko je Gaj ponovno uporabil Jakobov 'odrasel' pristop. Včasih se zgodi, da fantku kdo po nesreči zakrije ekran med gledanjem risanke. Seveda nikakor tega ne storimo nalašč. Da mu zakrivamo sliko sinko po navadi pokaže tako, da se steguje malo levo, malo desno. Največkrat to opazim in opozorim moteči člen, naj se umakne. No, ravno zadnjič pa je prav očitno kopiral petkovo situacijo in z velikim ponosom uporabil Jakobove besede: »Umakni se prosim, ker ne vidim televizije.«

Ja, ni kaj. Trenutno je aktualno in nadvse zanimivo učenje od starejših fantov, a ne Jaš ;o)