Pravijo, da so pink pong viroze normalen pojav, še posebej, ko je otrok prvo letu v vrtcu. To poteka nekako tako. Gaj se prehladi ali celo zboli. Nekaj dni je doma, da najhujše mine. Takrat sva skupaj, saj me potrebuje. Še sreča, da sem sama svoj 'šef' in lahko razporejam s svojim časom. In še sreča, da so tu še Gajevi stari starši, ki mi v takšnih situacijah nemalokrat priskočijo na pomoč.

Ko Gaj ozdravi, je spet čas za vrtec. Takrat pridem na vrsto jaz. S hudim prehladom se prebijam skozi teden. Ko ozdravim, pogosto zboli še Matej. K pink ponk efektu naše družinice, pa se vse pogosteje pridružujeta še Gajevi babici: pink ponk, zdaj jaz, zdaj ti in tako naprej ...   

Tako mineva zima in srčno upam, da z njo tudi naša družinska pink ponk igra. Nov rekord v številu prehladov in drugih viroz, ki sem jih imela to zimo, je zagotovo postavljen. Ti kradljivcih energije pa še kar vztrajajo in se ne pustijo motiti.