Rojstnodnevno obdarovanje

Prišlo je dolgo pričakovano jutro in trenutek, ko sva z Matejem najini sedmici podarila darilo za njegov drugi rojstni dan, ki ga je praznoval drugega januarja, osem minut čez poldne. »Gaj, jutri je tvoj rojstni dan in z očkom sva ti kupila darilo,« sem naredila uvod v obdarovanje. »Kje je? Ni ga pod smrekico?« je radovedno hitel spraševati Gaj. »Ne, res ga ni tam. Zato ker ga ni prinesel Božiček, temveč te bova tokrat obdarovala midva« mu je prijazno razložil Matej.

Peljala sva ga na hodnik našega stanovanja in odprla vrata. Veselje in sreča sta zasijali v njegovih temnih očeh in že je odhitel k svojemu čisto pravemu bagru! Takoj ga je pregledal do najmanjše podrobnosti. Tudi delo z bagrovo roko in zajemalko je hitro osvojil.

To je moj bager!

Srečo, veselje in navdušenje pa je spremljal tudi strah. Ko sem mu naslednji dan omenila, da bo dobil obisk se je ustrašil: »Ne, ne dam bagra. Moj je!« Mali deček nikakor ni hotel razumeti, da mu nihče ne bo vzel vozila, le pogledati ga pridejo. Kako velik je bil njegov strah je pokazal še drugače.

Zvečer, ko je bil že nekoliko utrujen od 'napornega' dneva in se je že odpravljal spat, sta ga poklicala bratranca in mu po telefonu zapela Vse najboljše za rojstni dan. Zelo ju je bil vesel, kljub temu pa je takoj pomislil na svoj novi delovni stroj: »Bager! Ukradla ga bosta!,« je prestrašeno skoči pokonci mali Gaj in skoraj že tekel pogledat, če je še na svojem mestu, ko sva ga z njegovim očkom le uspela prepričati, naj le do konca posluša čudovito čestitko za rojstni dan.