|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Moja sedmica
Uporabnik še ni nastavil statusa.




sreda, 17.11.2010

Moje razmišljanje o vzgoji predenj sem postala mamica 11

Dostikrat pomislim na to, kako drugačno je bilo moje razmišljanje o vzgoji otrok, predenj sem sama postala mamica. Nikoli nisem bila med ljudmi, ki so goreče in posledično moteče zagovarjali svoje mnenje. Sem ga pa vedno imela.

Kar nekaj je stvari je, za katere sem si mislila, da bom delala drugače. Na primer, od sebe sem vedno pričakovala, da bom bolj odločna, da bom hotela imeti red glede določenih stvari. Kljub temu pa sem sedaj, ko sem v vlogi mamice, pri nekaterih postala bolj popustljiva. Seveda gre za stvari, ki ne vplivajo na to, da bi bil moj sin slabo vzgojen. Pač mu dopuščam določeno svobodo, ki je po svoje tudi potrebna.

Ena izmed stvari, za katero sem bila prepričana, da ji ne bom podlegla, je spanje 'vsak v svoji postelji'. Tu sem presenetila sama sebe, saj sva z Matejem uspela 'razvaditi' najinega fanta, tako da že nekaj mesecev spi pri nama v postelji. Pa saj niti ne bi bilo nič narobe, če se najino detece ne bi ponoči neprestano vrtelo v vse smeri. Nekajkrat na noč začutiva tudi kakšno močno brco, te ne več tako male nožice. Prav tako se nemalokrat zgodi, da si Gaj izbere 'napačno' smer ležanja. Namesto po dolžini, si vzame prostor po širini, meni in Mateju pa tako ostane le vsakemu svoj rob postelje.

Ampak razlog za to, da si je Gaj izbral najino posteljo za svojo, ni le v popustljivosti, temveč nas je do tega pripeljal splet okoliščin. Najprej so bile krive grde sanje. Nočne more, ki so Gaja strašile poleti in mu krajšale noči. V tistih nočeh je nujno potreboval najino razumevanje in bližino. Potem so nagajali zobki in spet je potreboval družinsko toplino. Sledilo je uvajanje v vrtec. Zgodba se je ponovila.

Sedaj, ko sva z Matejem končno našla dobro rešitev, ki bi zagotovo pomagala, je najin sinko zbolel. Bolnega otroka pa res ne moreva navajati na nova pravila! No, pa sva spet na začetku. No ja, moja odločnost bo očitno morala počakati na življenjsko bolj pomembne situacije, kjer se bom neomajano držala svojih načel. Za enkrat bom raje počakala, da se Gaj pozdravi in potem mislila na novo taktiko. Nekaj idej imam že v mislih ;o)



Klikni tu in ustvari svoj spletni dnevnik!
Edinstveno obdobje, nepozabni spomini! Zabeleži vse mejnike in pomembne dogodke vaše družine v spletnem dnevniku. Deli jih z Ringarajino skupnostjo ali zakleni le zase.
Prijavite se ali pa se registrirajte, da boste lahko objavili komentar.








19.11.2010
Čista resnica. Tut sama sem preden sem postala mamica mela v mislih drugačno vzgojo. Moje največje načelo je da se da otroka vse naučit in mu dopovedati z BESEDAMI. Ne odobravam fizičnega nasilja pa naj bo to samo rahla klofutka po ritki. Sama se večkrat zalotim (največkrat ponoči ko sem zaspana in se dete neumorno dere) da bi jo najrajši kr zlasala ampak vem da bom z grdim načinom samo še poslabšala situacijo in zato, če pride do tega groznega trenutka ko se zalotim pri živčnosti, se samo umaknem in si rečem ona je le nebogljen otrok, navsezadnje ima le 9 mesecev in še ne razume, zakaj bi si svoje živce hladila nad njo. Do takih pomislekov morda niti nebi prišlo če nebi naš pridni delavni očka spau v isti sobi in js bi rada da se on naspi da bo lahko normalno delou in sm usa nervozna ko se otrok noče umirit ponoči.Hvala bogu je do te situacije prišlo le danes ponoči ko sem jo usa obupana odnesla sabo v kuhinjo da sve skupej nrdile flašo mleka A tut to bo minilo, res da bi lahko že spala uso noč, a bo že ko bo čas in ko bo ona pripravljena.
Vrjamm da bo čas prinesel tut pri nas kakšne razvade. Trenutno recimo ni razvajena punčka, noče spat nikjer drugje kot v vozičku in svoji posteljici, ne mara se nost po rokah, ona bi bla skos v akciji (razn zadnjih 14 dni ko mislm da je nastoplo obdobje ko se otrok boji da ga bomo zapustili, skos more bit nekdo na vidiku čene je jok, rada bi se crklala...) tut lupčkat se ne mara, razn če je ona pr volji zato :)
A čez leta bom tut js popuščala, vem da bom (vendar v razumnih mejah), navsezadnje je moj cilj da se ima moj otrok lepo, da ima lepo otroštvo katerega se bo rada spominjala.

Mejte radi svoje sončke, ker ima tudi oni najraje na svetu vas.
Prijavite se ali pa se registrirajte, da boste lahko objavili komentar.


Klikni tu in pokukaj v druge javne dnevnike!
Skupaj upamo, se veselimo, jočemo, rastemo...