sreda, 17.11.2010
Moje razmišljanje o vzgoji predenj sem postala mamica 11
Dostikrat pomislim na to, kako drugačno je bilo moje razmišljanje o vzgoji otrok, predenj sem sama postala mamica. Nikoli nisem bila med ljudmi, ki so goreče in posledično moteče zagovarjali svoje mnenje. Sem ga pa vedno imela.
Kar nekaj je stvari je, za katere sem si mislila, da bom delala drugače. Na primer, od sebe sem vedno pričakovala, da bom bolj odločna, da bom hotela imeti red glede določenih stvari. Kljub temu pa sem sedaj, ko sem v vlogi mamice, pri nekaterih postala bolj popustljiva. Seveda gre za stvari, ki ne vplivajo na to, da bi bil moj sin slabo vzgojen. Pač mu dopuščam določeno svobodo, ki je po svoje tudi potrebna.
Ena izmed stvari, za katero sem bila prepričana, da ji ne bom podlegla, je spanje 'vsak v svoji postelji'. Tu sem presenetila sama sebe, saj sva z Matejem uspela 'razvaditi' najinega fanta, tako da že nekaj mesecev spi pri nama v postelji. Pa saj niti ne bi bilo nič narobe, če se najino detece ne bi ponoči neprestano vrtelo v vse smeri. Nekajkrat na noč začutiva tudi kakšno močno brco, te ne več tako male nožice. Prav tako se nemalokrat zgodi, da si Gaj izbere 'napačno' smer ležanja. Namesto po dolžini, si vzame prostor po širini, meni in Mateju pa tako ostane le vsakemu svoj rob postelje.
Ampak razlog za to, da si je Gaj izbral najino posteljo za svojo, ni le v popustljivosti, temveč nas je do tega pripeljal splet okoliščin. Najprej so bile krive grde sanje. Nočne more, ki so Gaja strašile poleti in mu krajšale noči. V tistih nočeh je nujno potreboval najino razumevanje in bližino. Potem so nagajali zobki in spet je potreboval družinsko toplino. Sledilo je uvajanje v vrtec. Zgodba se je ponovila.
Sedaj, ko sva z Matejem končno našla dobro rešitev, ki bi zagotovo pomagala, je najin sinko zbolel. Bolnega otroka pa res ne moreva navajati na nova pravila! No, pa sva spet na začetku. No ja, moja odločnost bo očitno morala počakati na življenjsko bolj pomembne situacije, kjer se bom neomajano držala svojih načel. Za enkrat bom raje počakala, da se Gaj pozdravi in potem mislila na novo taktiko. Nekaj idej imam že v mislih ;o)
Edinstveno obdobje, nepozabni spomini! Zabeleži vse mejnike in pomembne dogodke vaše družine v spletnem dnevniku. Deli jih z Ringarajino skupnostjo ali zakleni le zase.
3Sonček3
19.11.2010
Vrjamm da bo čas prinesel tut pri nas kakšne razvade. Trenutno recimo ni razvajena punčka, noče spat nikjer drugje kot v vozičku in svoji posteljici, ne mara se nost po rokah, ona bi bla skos v akciji (razn zadnjih 14 dni ko mislm da je nastoplo obdobje ko se otrok boji da ga bomo zapustili, skos more bit nekdo na vidiku čene je jok, rada bi se crklala...) tut lupčkat se ne mara, razn če je ona pr volji zato :)
A čez leta bom tut js popuščala, vem da bom (vendar v razumnih mejah), navsezadnje je moj cilj da se ima moj otrok lepo, da ima lepo otroštvo katerega se bo rada spominjala.
Mejte radi svoje sončke, ker ima tudi oni najraje na svetu vas.