četrtek, 23.9.2010
Morska nostalgija12
Da malo pozabim na vse kar je povezano z vrtcem in na dolgotrajno 'vrtec' virozo, ki mojega fantka še vedno slabi in da izpolnim pred časom dano obljubo, sem se odločila, da vam danes nostalgično napišem še nekaj besed o našem zadnjem dnevu poletnega dopusta.
Ste že slišali za morske orgle? Tisti, ki Zadra še ne poznate si le preberite nekaj o tem prečudovitem mestu, ki očara s svojo edinstvenostjo. Tja enostavno morate nekoč peljati svojo družinico.
Bila je prelepa sobota z ne preveč obetavno vremensko napovedjo. Pa vendar ravno pravšnja temperatura zraka ter oblaki, ki so prekrili nebo in nam omogočili čudovito kolesarsko dogodivščino.
Prekolesarili smo nekaj glavnih in zanimivih obmorskih ulic, se sprehodili skozi staro mestno jedro in se ustavili poleg cerkve svetega Donata, zaščitnega znaka Zadra. Gaj je nadvse užival na trgu, kjer je plezal po razstavljenih kamnitih ostankih nekdanjih zgradb. Popolnoma so ga prevzeli tudi tamkajšnji 'dindoni'. Z veseljem se je odpravil pogledat notranjost enega izmed njih. Oba z Matejem sta vstopila, jaz pa sem bila takoj za njima … a glej ga zlomka. Očitno je gospod na vhodu menil, da imam prekratke hlače (čeprav jaz nisem bila enakega mnenja), zato sem morala (malenkost užaljeno) počakati pred vrati. Ok, pravila so pač pravila.
Naše potepanje smo nadaljevali ob zadarski rivi. Odpravili smo se poslušati prečudoviti koncert narave. Prav ste prebrali. Ob obali starega mestnega jedra, poleg pristanišča, so postavljene morske orgle, ki so neke vrste inštrument, na katerega igrajo morski valovi. Valovanje morja povzroča oddajane zanimivega zvoka iz katerega nastane prava morska glasba.
In ko smo tako sedeli med množico turistov in poslušali čarobne zvoke, je bil čas, da se na hitro osvežim. Pravo doživetje skočiti v vodo pri tem atraktivnem inštrumentu. Medtem ko sem si jaz privoščila še zadnje kopanje v morju, sta moja fanta tekala naokoli. Marsikaj se je spremenilo od zadnjega potepanja po Zadru. Ne le, da so prestavili Morske orgle, na samem vrhu zadrskega polotoka so postavili Pozdrav soncu. Sonce s premerom dvaindvajset___ih metrov, ki ga spremljajo planeti, očara s svojo posebnostjo še posebej ob sončnem zahodu. Sestavljen je iz posebnih elementov za razsvetljavo, ki proizvajajo zelo impresivno svetlobo. Sožitje z naravo, ujeta svetloba ob spremljavi morskega orkestra. Resnično priporočam.
Tu se je naš poletni dopust končal. Ura je bila ravno pravšnja za Gajev popoldanski počitek, ki je bil tokrat kar v avtosedežu. Na poti se je uresničila tudi slaba vremenska napoved. Dobro uro nas je spremljal hud naliv in nizka temperatura. Kot bi prišli v drug svet. Z vremensko osvežitvijo se je zaključil naš letošnji poletni dopust.
Edinstveno obdobje, nepozabni spomini! Zabeleži vse mejnike in pomembne dogodke vaše družine v spletnem dnevniku. Deli jih z Ringarajino skupnostjo ali zakleni le zase.
Andreja RR
24.9.2010