|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
guppy
Courage is the quiet voice at the end of the day saying: "I will try again tomorrow." (19.5.)





sobota, 20.3.2010

Žalost61

 

Danes me je obšla neka čudna žalost. Taka, ki sploh noče stran. Oklepa se me in ne spusti ... jaz pa se ji prepuščam in ji dopuščam, da spregovori.

Včasih si nisem dovolila, da bi bila žalostna. Vse sem nekako potlačila vase in korakala naprej, kot da ni nič. Zdaj pa žalosti odprem vrata in ji pustim naj nekaj časa sedi skupaj z menoj za isto mizo. "Povej, kaj je," si mislim in čakam na njen odgovor.

Današnja žalost je posebne sorte. Je taka, ki uživa v samoti. V glasbi. V prijateljih. Uživa, ko spoznava trenutke, ki jih razveselijo, razžalostijo in pustijo ravnodušne. Takrat se za trenutek nasmehne, si obleče plašč in naredi prvi korak proti vratom. A takoj, ko zakoraka proti izhodu, si premisli in znova prisede.

Danes ima žalost prizvok klavirja in violine ... Potrpežljivo čakam, da spregovori ...

 



Oznake:


Klikni tu in ustvari svoj spletni dnevnik!
Edinstveno obdobje, nepozabni spomini! Zabeleži vse mejnike in pomembne dogodke vaše družine v spletnem dnevniku. Deli jih z Ringarajino skupnostjo ali zakleni le zase.
Prijavite se ali pa se registrirajte, da boste lahko objavili komentar.








21.3.2010
Ej, si ti tale zapis meni sunila? :-P Lahko naredim copy-paste na svoj blog?

Moja izkušnja je, da za zelo lepimi trenutki vedno (brez izjeme vedno) pride faza, ko žalost potrka in brez povabila vstopi. Večja je sreča, večja je žalost. V takšnih trenutkih se vprašam, ali za dežjem vedno posije sonce ali je obratno. Ampak ta zgodba je precej podobna tisti o Butalcih, ki so si po težki zimi zaželeli, da bi imeli dve pomladi in eno zimo. In bilo jim je uslišano.

Važno je, da se ne zapreš vase, da se pogovarjaš še s kom drugim kot samo z žalostjo. In ne, ti meni ne smeš tega napisat na moj blog :) Moraš delat tako kot jaz rečem, ne tako kot jaz delam... Globoko vdihni, glavo gor, žalost vrzi ven, je bila dovolj dolgo na obisku in uživaj. Živlenje je prekratko, da bi bili žalostni...

21.3.2010
Lahko narediš copy-paste... ampak potem veš, kaj bo prvi komentar spodaj :)

21.3.2010
Ne, tega si pa ne moreva privoščit. Naju bodo obtožili, da sva brez idej... Bomo kakšno bolj veselo temo našli, pa bo :)

21.3.2010
Torej - your turn :)

21.3.2010
Sej bo. Sam dnevnik mora prit iz srca... rabim malo časa... Al pa veliko :)

21.3.2010
Hej hej vidva, pomlad je tukaj! :)
Prijavite se ali pa se registrirajte, da boste lahko objavili komentar.


Klikni tu in pokukaj v druge javne dnevnike!
Skupaj upamo, se veselimo, jočemo, rastemo...