Gina
|
To je ena od bioloških potreb pri ljudeh. Je pa tako, da so v modernem, eogističnem svetu te potrebe nekako pri nekaterih ljudeh mogoče že genetsko malo "zmrznile", če malo karikiram.
Če bi ti imela otroka zaradi svojih egocentričnih potreb, da bi ti otrok kaj dajal, potem je najboljše, če otroka nikdar nimaš, povej to svojemu decu,d a ne bo ob tebi čakal in čakal in nikdar ne dočakal, pa pojdita narazen.
Sama sem si otroka želela od nekdaj. V naši družini smo bili otroci smatrani za nekaj najlepšega in najboljšega, kar se je mojim staršem zgodilo in to sta prenesla naprej na svoje otroke. Opažam pa, da tiste moje frendice, s katerimi se ni lepo ravnalo v otroštvu in ki so imele ves svoj lajf občutek, da so staršem v breme, da se dolgo niso mogče odločit za otroka, saj so gledale vse na otroke skozi prizmo svojih staršev - menile so, da so otroci odveč skrb in strošek. Potem ko so otroke končno imele, pa so ravnale z njimi tako posestniško, jih zasuvale z vsem mogočim od materialnega do pretirano zaščitniškega na vseh področjih, da jim skoraj niso pustile dihat - otroci pa so posledično zelo razvajeni. V resnici nimajo nekih zelo zdravih temeljev. Hotele so otrokom nudit več, kot njihovi straši, nudile pa so jim narobne reči.
Otrok ni daj dam sistem. Otrok je del tebe, otrok množi tvojo ljubezen do sveta. Otrok ti je sposoben dati toliko ljubezni, kot nihče drug, otrok je edini, ki te brezpogojno ljubi. Tvoj otrok iz tebe izvleče najboljše, kar v tebi sploh obstaja. Otrok ti vrne otroškost in igrivost, pa vse množice nasmehov in radosti, ob otroku se zaveš, da si živ in se zaveš kako plehko je vse ostalo...
Kdor tega ne zmore, pa meni da boš imel otroka zato, da ti bo nekaj "dal", za moje pojme ni glih čist resen. Če hočeš imeti otroka brez zahtevka za hvaležnost ali plačilo, ga imej, če pa si ustvarjen za kapitalistično blagovno menjavo, pa boljše, da ga ne spraviš na ta svet, ker bo cel lajf imel občutek, da ti je nekaj dolžen, da ti mora nekaj vrnit....ne, hvala lepa!
|
Natisni
. 
Ni šans...meni je to čisto mim.
, pa sem z njim vedno umirjena, ne kricim, ne popizdevam, ne narezem ga po riti. Ceprav sem mislila, da je otrok le za kravzljat zivcke. Pa ni. 
odločila, ker je bila najina zveza popolna, polna ljubezni in čustev. Drug drugemu sva se razdajala in razdajala ljubezen, ki pa jo je bilo še vedno dovolj še za nekoga 3jega. Tako sva naredila najinga škrateka. 
