ronja
|
Pa mi vedno reče tam so vrata pa naj grem samo, da otroka ostaneta pri njemu.
Tole je pa mene zmotilo. Ne moreš tako govorit s partnerjem, no! Vidim, da nisem edina, podpišem Izabelino. Mislim, da on malo manipulira s tabo, mogoče nezavedno, vsekakor pa se ne vživi bate in to ni dobro.Moraš dosešt, da te mož vidi, tu sploh ni glavni problem tast in njegov nadzor, čeprav seveda tudi ta ni nezanemarljiv;).
smo zelo lepa in srečna mlada družinica
Lunica, najprej se sama s sabo zmeni, kaj res čutiš. Lepa srečna družinica in mama na robu živčnega zloma, v zlati kletki, ki joka ponoči... ne gre skupaj. Premisli, kaj je bližje resnici, ki je verjetno nekje vmes. Premisli, kaj pretehta. iN potem si izbori to, kar rabiš, da prideš tja, kamor bi rada.
Tehnofil, verjamem, da ni mišljeno kot kontrola in kadar je vse ok, si tisti, ki živimo skup, itak povemo, če kam gremo. Nama je samoumevno, da si poveva, ker je že fajn vedet, koliko časa boš sam z otroki:D. Pa to ni mišljeno kot kontrola ali nadzor in veva, da nama to ni treba, ampak to narediva spontano. Vendar je drugače, če to moraš, če te "ne pustijo" odit ne da poveš.
moj nasvet: reci, da greš malo ven - za vsako reč. Če bo vedno isti odgovor, se bojo sčasoma naveličali spraševat, ker ne bojo nič zvedeli. Vljudno odgovoriš, da ti nihče nič ne more, hkrati pa si zagotoviš svoj mir:). Smo pa tudi različni, nekaterim ni noben problem se prilagodit manj svobode, nekateri je rabimo več, verjetno odvisno kako si iz otroštva navajen - težko je it na slabše...
Veliko je v občutku: ni problem v tem, da ješ skupaj - problem je samo, če se ne smeš sam o tem odločat. Recimo me se s sosedami v bloku menimo, da bi to naredile - ne vem, e bomo izvedle, ker čez poletje ves čas koga ne bo, ampak na splošno pa se nam je zdela posrečena ideja:=) Pa si nismo niti v sorodu;). Sploh ni problem jest skupaj, pa da vsak enkrat kuha - če so vsi za in če se vsi lahko sami odločijo za to. Ne pa da je nekdo prisiljen v to, da njegovo mnenje ne šteje. če bi mi sosede rekle, da so se tako odločile, pa da to moramo, e potem pa ne bi bila za. Zdaj pa sem:). Štekaš razliko?
Sicer pa bi bilo res najbojše, če bi lahko šla z možem na terapijo - da bi se naučila slišat en drugega in da bi razumel, kaj moti tebe in ti njega.
Tippi, drugačna komunikacija ok, samo da ti pa reče tam so vrata, otroka pa tu ostaneta - to pa ni samo drugačna komunikacija. Verjamem, da je to rekel v afektu, samo meni to ne bi "mimoišlo", bi me kar prizadelo, recimo in bi mel kar probleme z mano, da mi kaj takega zabrusi:D. Hvalabogu smo različni.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Že na tem forumu, pa sama nisem dolgo tule gor, je takšnih in podobnih problemov cela gora. Drugače pa to, da v večini stari in mladi ne gredo skupaj, tako ni nič novega. Skupno skoraj vsem , ki tožite zaradi medgeneracijskih problemov pod eno streho je to, da si nobeden od vas ni misli, da bodo kdaj problemi, ko pa je bilo ob vaših občasnih obiskih vse tako super. Glej, že z domačimi ljudmi, ki so s tabo od rojstva, ne gre vedno vse brez konfliktov, kaj ne bodo le ti med tujimi ljudmi. In oni so bili do nedavnega zate tujci. Tujci, ki so postavili hišo, jo uredili, spravili gor tvojega partnerja, te sprejeli pod svojo streho...Če si mislila, da se ne bodo zanimali za vas, za tvoje otroke, za vaše opravke, si bila zelo naivna. Tako kot ti plačuješ za svoje postlano gnezdece s pomanjkanjem družinske intime in so jim vsi vaši koraki znani, tako tisti za vse to kar si ti želiš pač plačujejo z denarjem, ki ga dajo za zidanje svoje hiše, plačilo najemnine. Nič ni dokončno. Tudi če je na hiši fasada, se da vseeno narediti ločen vhod. Vendar to ni poceni seveda. Vendar mislim, da odnos ne bo nič boljši, če boš domov prišla in odhajala skozi ločena vrata. Pri vas bo treba po moje spremeniti mišljenje v glavah vseh vpletenih. Tudi v tvoji.
, ker mi včasih kakšna hrana ne ''paše'' iz zdravstvenih razlogov in se ji izogibam, ampak se potem tudi nekako zmenimo. nikol še ni bil problem, da bi kdo zaradi tega trpel, ali se ne počutil, da smo kot družina. v končni fazi smo tudi z njegovo mamo družina in nam to vsem paše, da se vsaj za kosilo družimo 
