v hiši živimo tri generacije...100% nadzor (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družina in partnerski odnosi



Sporočilo

lunica86 -> v hiši živimo tri generacije...100% nadzor (21.6.2013 13:59:36)

Že dolgo se spravljam, da bi svojo zgodbo napisala na forum in vedno odlašam sedaj pa res ne morem več naprej. Enostavno ne vidim izhoda. Sem poročena, imava enega otročka in v drugič noseča. Živiva pri njemu v mansardi na kmetiji.
Bila sva par 7 let. Ves ta čas sva hodila drug drugemu na obisk. Tako sva svoje družine dokaj spoznala. Meni se je zdela njegova družina super imeli smo lep odnos. Bila sem iz vasi pri mestu ampak več kot vrt nismo imeli zato sem se skozi vsa ta leta skušala čim več naučit dela na kmetiji in še stvari ki si jih nikoli ne bi mislila jih danes delam. V glavnem razumeli smo se lepo ni bilo nekega vtikanja velikokrat mi je še tast rekel, da ve kako je biti za tamladega pri hiši. Zato sem se brez premislekov odločila, da ja ni problema gremo živet pod isto streho saj se super razumemo. Naj povem še, da sem jaz želela jiti v podnajemniško stanovanje samo mož ni želel jiti od kmetije staro prepričanje sin mora ostati na kmetiji. Začelo se je obnavljati hišo in graditi prizidek. V hiši živimo tri generacije torej njegovi stari starši, starši in midva. Tako imam dejansko dva tasta in dve tašči. Stari starši so spodaj in njegovi starši in midva zgoraj. S tem, da imava midva zase spalnico, kuhinjo, kopalnico in dnevno sobo. Morava pa, da prideva v »najin del« it čez skupni vhod nato mimo spalnice njegovih staršev in nato pridemo šele k nama. Nekak sem se sprijaznila, vredu bo že nekak. Pri gradnji niso želili da vlagava midva denar v obnovo hiše in prizidka torej so vse financirali sami tako streho, cegle, fasado razen zgornji najin dela sva midva pa še to samo knaufe, vodovod…vglavnem bolj notranja oprema. Meni to ni bilo všeč ker sem bila doma drugače naučena (ješ moj kruh poješ mojo pesem), vendar po eni strani sem jih razumela ok-ej je le njihova hiša. Po poroki pred 1,5 leta sem se preselila k njemu. Začelo so se prvi problemi. Jaz sem želela, da zaživimo kot družina jaz moj mož in otrok, torej sem želela da jemo in kuhamo zase, da imamo neko samostojnost. Da ni nekega vtikanja, da pustimo drug drugega na miru a vseeno skupi delamo na kmetiji. Bilo je daleč od tega. Tast je želel, da se je in kuha skupaj. Na koncu sem si nekak to priborila, da jemo sedaj ločeno kuhamo pa enkrat ena enkrat druga oz po dogovoru in pol nesem dol ali gor. Med vikendi jemo skupaj. Zaradi tega je bilo veliko slabe vole. Nato so si problemi kar sledili. Vsakič ko stopim iz hiše me vprašajo kam pa greš čeprav nesem smeti, ali grem samo v avto nekaj iskat vprašanje kje si pa bila. Če grem kam na sprehod moram javit, da grem pa kdaj bom prišla. Preden kam gremo se moram vedno oglasit spodaj, da vidijo otroka in en kup sladkih besed in en kup vprašanj kako, kaj zakaj nato lahko šele gremo. Ko gremo na izlet nas že čez dve ure kliče kje smo, kako je, kaj delamo…. Če nas proti večeru ob 18.00 še ni spet kliče ja kje pa ste kdaj boste pa prišli. Ko pridemo moramo vse poročat kako in kaj je bilo. V glavnem imam vse, imam kje za živet, … (sem kot kanarček v zlati kletki) vendar nimam nobene svobode imajo nas 100% pod nadzorom vsak naš korak. Zame je še toliko bolj šok ker sem prej živela 5 let sama pa tudi pri nas doma ni bilo nikoli tega. Ne morem stopit niti na dvorišče že prletijo zraven k otroku kljub temu, da so zeloo veliko z njim… vse je že tako vsiljivo bog nedaj, da ga kak dan ne vidijo je že ogenj v strehi. Vse to leto in pol kar sem pri njih je ogromno prejokanih noči ogromno krega in nesporazumov med nama s partnerjem zaradi njih, ker se sicer drugač super razumeva v vsem se dopolnjujeva vse drugo je super. Saj razumem njegovi starši so. V glavnem načet je tudi najin odnos. Naj povem, da se je mož že velikokrat želel pogovorit s svojim očetom sam vedno pride na odgovor ja pa imate vse pa niste hvaležni pa začne se delat norce v glavnem ni razumevajoč, da mi mladi si tut sami želimo ustvarit in zaživet kot družina in imeti vsaj malo samostojnosti in svobodo. Vseskozi sem tudi govorila, da si želim svoj vhod pa sem vedno naletim na gluha ušesa. Sedaj pa itak ni možno, ker je že fasada.
Sedaj je prišlo tako daleč, da se sploh ne vidim, da bi bila zmožna tu živeti naprej. Možu sem velikokrat rekla, da pejmo vsaj za nekaj let drugam, da zaživimo skupaj, da bi imeli vsaj malo miru. Pa mi vedno reče tam so vrata pa naj grem samo, da otroka ostaneta pri njemu.
Po eni strani pa tudi toliko so vlagali v hišo, da bomo ja imeli sedaj bi mi pa šli drugam vem to bi bilo zelo nesramno. In da ne bo kdo mislil da nisem hvaležna …zelo sem hvaležna sam za to plačujem, visoko ceno. Vse to ne zdržim več vsak dan sem bolj podvržena stresu razmišljam že, da bi šla kakemu terapevtu ali pojma nimam ali bom pa slej ko prej zbolela ker sem čisto sama v tem sama proti vsemu. Pa mi to ni podobno vedno sem znala reševati težave sedaj jih pa ne znam.
A ima še kdo podoben primer? Kaj bi vi naredili v moji situaciji?



Izabelina -> RE: v hiši živimo tri generacije...100% nadzor (21.6.2013 14:29:38)


IZVIRNO SPOROČILO: lunica86

Sedaj je prišlo tako daleč, da se sploh ne vidim, da bi bila zmožna tu živeti naprej. Možu sem velikokrat rekla, da pejmo vsaj za nekaj let drugam, da zaživimo skupaj, da bi imeli vsaj malo miru. Pa mi vedno reče tam so vrata pa naj grem samo, da otroka ostaneta pri njemu.



če bi meni mož tako brezsrčno odgovoril na mojo prošnjo v stiski... ne vem, če bi bila zmožna ostati pri njemu, mu dovoliti, da se me dotika, ko je jasno, da ga moja bolečina popolnoma nič ne briga...

večina komentarjev, ki jih boš dobila je pojdi stran, če mož ne želi s tabo pač pojdi sama... to, da ti bo vzel otroke je pa itak samo velika grožnja... deljeno skrbništvo je največ kar lahko dobi...

ti pa želim veliko sreče!



Izabelina -> RE: v hiši živimo tri generacije...100% nadzor (21.6.2013 14:38:49)

aja pa še neki... verjetno nočeš it stran, ker moža ljubiš... kaj pa kakšen pogovor z vsemi udeleženimi? seveda morata najprej z možem bit enakega mnenja in enakih želja... kaj pa na ta nadzor pravi mož, a ga nič ne moti?



lunica86 -> RE: v hiši živimo tri generacije...100% nadzor (21.6.2013 15:18:45)

Ja ljubim ga. Pa tudi, če ga ne bi otrokoma nebi nikoli mogla to narediti ker sicer drugače zelo lepo funkcioniramo trenutno trije in kmalu štirje in smo zelo lepa in srečna mlada družinica. To je rekel bolj v bran ker ima že tako vsega dovolj, ker sem skos slabe volje. Drugače pravi, da zelo kompliciram in da se naj pač navadim takega načina življenja. Zato sem tudi napisala svojo zgodbo, da vidim vaše mnenje, ker meni se ne zdi da kompliciram. Njemu se ta način zdi normalen ker je to njegova družina in je navajen tako živet. Meni se to zdi abnormalno. Ker jaz če sem šla doma v mesto, sem pač šla nobenemu mi pa ni bilo treba polagat račune kako in kaj, zakaj….nikoli se niso vtikali. Njemu se pa to zdi normalno da se vse pove. Zato ga to ne moti in sva vedno v konfliktih, ker on tega ne razume.



ajsek -> RE: v hiši živimo tri generacije...100% nadzor (21.6.2013 15:37:39)

Jaz tega ne bi zdržala.

Kakšnega pretirano pametnega nasveta pa nimam. Spremenila jih ne boš, ukloni se ali odseli.



patrino -> RE: v hiši živimo tri generacije...100% nadzor (21.6.2013 17:11:56)

A ima še kdo podoben primer? Kaj bi vi naredili v moji situaciji?

Ne zagotovo nihče[sm=jezicek.gif] Že na tem forumu, pa sama nisem dolgo tule gor, je takšnih in podobnih problemov cela gora. Drugače pa to, da v večini stari in mladi ne gredo skupaj, tako ni nič novega. Skupno skoraj vsem , ki tožite zaradi medgeneracijskih problemov pod eno streho je to, da si nobeden od vas ni misli, da bodo kdaj problemi, ko pa je bilo ob vaših občasnih obiskih vse tako super. Glej, že z domačimi ljudmi, ki so s tabo od rojstva, ne gre vedno vse brez konfliktov, kaj ne bodo le ti med tujimi ljudmi. In oni so bili do nedavnega zate tujci. Tujci, ki so postavili hišo, jo uredili, spravili gor tvojega partnerja, te sprejeli pod svojo streho...Če si mislila, da se ne bodo zanimali za vas, za tvoje otroke, za vaše opravke, si bila zelo naivna. Tako kot ti plačuješ za svoje postlano gnezdece s pomanjkanjem družinske intime in so jim vsi vaši koraki znani, tako tisti za vse to kar si ti želiš pač plačujejo z denarjem, ki ga dajo za zidanje svoje hiše, plačilo najemnine. Nič ni dokončno. Tudi če je na hiši fasada, se da vseeno narediti ločen vhod. Vendar to ni poceni seveda. Vendar mislim, da odnos ne bo nič boljši, če boš domov prišla in odhajala skozi ločena vrata. Pri vas bo treba po moje spremeniti mišljenje v glavah vseh vpletenih. Tudi v tvoji.



tehnofil -> RE: v hiši živimo tri generacije...100% nadzor (21.6.2013 17:20:52)

IZVIRNO SPOROČILO: lunica86
Že dolgo se spravljam, da bi svojo zgodbo napisala ...

Ne vem. Ko berem tvojo zgodbo mi prihaja nekaj misli. Prva je ta, da verjetno vse ni mišljeno kot kontrola. Da je vse dobronamerno. Nihče ti nič slabega ne govori, ne dela, ne želi.

Tako ostane le dejstvo, da ti vse to jemlješ kot kontrolo. Sicer razumem, da želiš da postanete svoja družina, ampak to ste že sedaj, le da ste bolj kot razširjena družina. Kot da jih nisi nikoli sprejela za svoje.

Terapija ja, to je edino kar ti lahko pomaga v tvojih okoliščinah. Namreč ves čas izstopa to, da vse razumeš kot kontrolo in da samostojnost razumeš le kot odsotnost te kontrole. To pa je toje dojemanje in nima nič opraviti z drugimi, ki so te dejansko spreleji za svojo in se tudi zanimajo za vas - ne zaradi kontrole ampak zaradi skrbi, ker kogar imaš rad, za njega te skrbi in za njega te zanima kako je (kaj dela,kje je, kam gre,...). Skratka neke kontrole niti ne vidim. Ker kontrola pomeni odločanje in vplivanje, ne pa zanimanje za.

Tako da verjetno imaš res težavo s občutkom "kontorle". Zakaj, od kje si to dobila, ne vem, se pa to pokaže preko terapije. Seveda pa nikakor ne bi šla sama ampak pojdita z možem skupaj, ker v procesu terapije so odkriva tudi moževo ozadje, njegovi občutki in tako ti lažje razumeš njega in lažje razume tebe. Iz tega pa tudi podpora v vajinem skupnem življenju.

Ja, verjamem da je veliko lepše živeti sam za sebe, v svojem stanovanju, v svoji hiši. Po drugi strani pa je veliko lepega tudi z razširjeno družino, še posebej za otroke. Če se le sprejemate med seboj. Eni in drugi. Si pač v tej situaciji in terapija ti (vama) pomaga se prilagoditi temu, jo sprejemati brez občutkov stiske oz. jih zmanjšati.



Tippi -> RE: v hiši živimo tri generacije...100% nadzor (21.6.2013 19:04:33)

Uf, kar hudo tole [sm=smiley13.gif]

Vedno znova vidim, da smo si ljudje res različni. Pri nas tudi tako jemo. Enkrat eden za vse, drugič drugi kuha za vse. Vikende včasih skupaj, včasih ne. In nikogar to ne moti. No, vsaj ne tako, da bi šli ''na nož''. Problem sem jaz[sm=smiley36.gif], ker mi včasih kakšna hrana ne ''paše'' iz zdravstvenih razlogov in se ji izogibam, ampak se potem tudi nekako zmenimo. nikol še ni bil problem, da bi kdo zaradi tega trpel, ali se ne počutil, da smo kot družina. v končni fazi smo tudi z njegovo mamo družina in nam to vsem paše, da se vsaj za kosilo družimo [sm=smiley1.gif]

Tudi vedno povemo, če kam gremo. nikoli ne sprašuje, ampak nam je logično, da se pofočkamo in povemo kam gremo in vsaj približno kdaj pridemo, da ne skrbi. zaradi tega se nikoli nisem počutila ''ujeto''.

Recimo da imava iste situacije z različnimi karakterji. Kar nekoga moti, drugega ne, in obratno.

Če je zadeva šla že tako daleč, da ne veš več kaj bi naredila in da se počutiš kot v kletki, potem je edina rešitev pogovor, terapija.

Glede tega kar ti je rekel, je po mojem mnenju samo odraz njegove stiske. Z ene strani ti in otroci, torej prva družina, z druge strani starši. Verjetno tudi njemu ni lahko. Če pa je mislil resno, potem ti ne preostane drugega, kot da primeš bika za roge, in sta iskrena sama do sebe in en do drugega, in se pogovorita, koliko je še ostalo od vajine ljubezni in če ni morda problem z njegovimi starši samo krinka za vajine težave v samem bistvu ljubezni.

Kakorkoli se bo že izteklo, srečno!



lunica86 -> RE: v hiši živimo tri generacije...100% nadzor (21.6.2013 20:19:38)

Patrino – ko pogledam nazaj sem bila zelo naivna. Kar se tiče vhoda, ne bom še sedaj težila, ker ne zgleda, da pridem k hiši in začnem že komendirati kako bo da bo meni prav. Zato bom počakala nekaj let in že misel na to, da pa bo nekega dne, mi je lažje.

Tehnofil – ne vem ….jaz sprejema to vse kot vtikanje. Ja mogoče jih res nisem sprejela ker imam še vedno v glavi sliko. Mi zgoraj oni spodaj vsak svoj vhod skupaj kaka kava, pogovori in delo na kmetiji. In to je to. Ko gre moj tast proti avto mi še na misel ne pride, da bi ga vprašala kam pa greste? Pač gre, bo že prišel ko bo. Ko ga ni iz službe pa pride šele zvečer domov ga nikoli ne vprašam kje ste pa bli kaj ste pa delal. Pač je imel neke opravke, če pa bo želel bo pa že sam povedal bo že nanesel pogovor nato.
Zakaj imam tak pogled na to? Zato ker jemlem vzorec iz svoje družine, ker sem takega načina življenja navajena, ker sem 25 let živela v hiši kjer smo živeli starša in otroci kjer je bilo ogromno pogovorov o med sebojnih odnosov, o težavah. Kjer nas je oče vedno navajal na samostojnost na neko svobodo. In ko smo šli kam nam ni bilo treba stari mami polagat računov kako in kaj. Zato se mi je toliko težje prilagodit na takšen način življenja.
Kar se tiče terapij. Ni šans, da bi mojega prepričala v to. Rekel bi mi, da sem usekana in da kaj hamlam da je itak vse vredu. Bi šla pa na kake seminarje o odnosih tega sem gledala je na netu kar veliko. Morda bi mi prišlo prav.

Tippi – ja saj ga razumem reku je res samo zaradi stiske, ker je ujet med mano in družino. Ampak če pogledam sebe, če bi bila pri meni doma jaz bi vse naredila, da bi se on počutil dobro pri nas. Ko mi on reče, da mu gre kaj na živce ko gremo k našim. Se jaz vedno pogovorim z mojo mami in ji razložim kako in kaj. In ni nobenih problemov. Ona samo reča ja razumem ti maš sedaj svojo družino in naredi tako, da vam bo prav.


MI je pa lažje ko berem vaše komentarje [sm=smajl.gif]



Tippi -> RE: v hiši živimo tri generacije...100% nadzor (21.6.2013 20:52:24)

Tippi – ja saj ga razumem reku je res samo zaradi stiske, ker je ujet med mano in družino. Ampak če pogledam sebe, če bi bila pri meni doma jaz bi vse naredila, da bi se on počutil dobro pri nas. Ko mi on reče, da mu gre kaj na živce ko gremo k našim. Se jaz vedno pogovorim z mojo mami in ji razložim kako in kaj. In ni nobenih problemov. Ona samo reča ja razumem ti maš sedaj svojo družino in naredi tako, da vam bo prav.


Izhajaš iz sebe in potem ti je skoraj da samoumevno, da bo deloval isto, ali pa vsaj podobno kot ti, to pa je krivično. Vsi smo včasih takšni v kakšnih situacijah. Kakorkoli, ti si bila drugače vzgojena kot on, verjetno ste imeli drugačno komunikacijo kot pri njih, skratka v tej smeri sta različna. in to je sprejemljivo in razumljivo.

Ne glede na vajini družini, pa je zdaj pomembno, da vi delujete kot družina, torej da stopita vsak iz svoje primarne družine. Sej to je lažje reči kot narediti, ampak se da. če je ljubezen iskrena, potem ni dvoma, da se bodo stvari uredile. Ampak samo gledati in objokovati in se jeziti, itd. pač ne bo šlo. REs bosta morala stopiti skupaj, v imenu vajine skupne družine, v imenu vaju in otrok.



lunica86 -> RE: v hiši živimo tri generacije...100% nadzor (21.6.2013 21:06:52)


Joj kako prav imaš. Sam ni lahko...je pa res da to ne pelje nikamor, da si drug drugemu očitava. Bom sedaj probala naredit zatišje in ne odpirat temo pogovora na situacijo odnosv v hiši. Ko bom vidla da je pravi trenutek se bova lepo pogovorila. Ker če mu sedaj kaj omenim bo itak ogenj v strehi ker je to skor tema pogovora vsakega drugega dne. Jaz pa bom probala nehat živet v svojih sanjah kako bi bilo lepo živeti če bi bili sami. Hvala



Tippi -> RE: v hiši živimo tri generacije...100% nadzor (21.6.2013 21:14:03)


IZVIRNO SPOROČILO: lunica86


Joj kako prav imaš. Sam ni lahko...je pa res da to ne pelje nikamor, da si drug drugemu očitava. Bom sedaj probala naredit zatišje in ne odpirat temo pogovora na situacijo odnosv v hiši. Ko bom vidla da je pravi trenutek se bova lepo pogovorila. Ker če mu sedaj kaj omenim bo itak ogenj v strehi ker je to skor tema pogovora vsakega drugega dne. Jaz pa bom probala nehat živet v svojih sanjah kako bi bilo lepo živeti če bi bili sami. Hvala


Ej super! Saj ne, da se boš s tem odrekla svojim željam o tem, da bi živeli sami, še vedno naj ostanejo želje, in tudi to ne pomeni, da boš pokopala svoj ponos. Pomenilo bo samo, da si pripravljena na pogovore, na kompromise, na dogovarjanja in to pomeni, da ti je od vsega, najbolj pomembna vajina družina, ne glede na to, v kakšnih okoliščinah živita.



patrino -> RE: v hiši živimo tri generacije...100% nadzor (21.6.2013 23:06:38)

Zato ker jemlem vzorec iz svoje družine, ker sem takega načina življenja navajena, ker sem 25 let živela v hiši kjer smo živeli starša in otroci kjer je bilo ogromno pogovorov o med sebojnih odnosov, o težavah.
Mogoče je bilo tudi v družini tvojega tako in iz njihove stani še vedno je, ter on ravno zato ne reagira tako burno na vprašanja tašče in tasta , ki ju zanima kam greste in kdaj pridete. To kar je v tvojih očeh zasliševanje in 100% kontrola je mogoče zanj nekaj normalnega- nek normalen komunikacijski odnos v družini, ki ga je bil vajen do sedaj. Zagotovo bi se marsikaj kar je pri tvoji primarni družini tebi sprejemljivo in nekaj normalnega, tvojemu , če bi živeli pri njih, zdelo sporno in negativno. Ti si se odločila, da se preseliš k njim . S tem nisi le zamenjala hiše, temveč celotno družino z vsemi navadami in lastnostmi vred. Mogoče tebi sedaj najeda živce neka zadevščina, ki je oni sploh ne opazijo kot tako, ker so takega odnosa navajeni od prej. In ni nujno da je njihov odnos čisto napačen. Samostojnost se pač ne kaže v tem, da ti od doma odhajaš in prihajaš brez vseh komentarjev. S tem, da nakažeš kam greš oz. pribljižno poveš kdaj se vračaš, je pač nekaj normalnega v družini ( ožji in širši), ker nam pač ni vseeno za druge. Seveda tu ne mislim, da je neko zasliševanje, omejevanje, vtikanje nosu nekaj dobrega...vse do neke meje. Čisto lahko bi tasta vprašala, kako da je tisti dan tako pozen iz službe, če je ponavadi precej zgodnejši, točnejši. S tem v mojih očeh oz. tudi v očeh marsikoga drugega ne bi izpadla neka firbčna koka, temveč prej pozorna tamlada, ki ji za tasta pač ni vseeno. Če takole gledam, si mi ti ob taki ignoranci in namernem obračanju stran, tudi malo čudna.
Veš, vsi nosimo s seboj nekaj prtljage s primarne družine. In tudi če so nam določene zadeve v naših očeh še tako enkratne in sprejemljive, ker smo jih pač od nekdaj navajeni, so morda za nekoga drugega precej nesprejemljive. Ker je pač navajen drugačnih. Tu se pa začne sprejemanje nečesa, čemur se reče : kompromis.
Ko ti je bilo svetovano, da pač naredi nekaj fizičnega, da se boš vsega tega rešila ( se odseli, naredi svoj vhod...), si to zavrnila z opravičilom, da ne želiš takoj vnašati nekih novitet v svoj novi dom, če si komaj prišla. Kaj ne želiš.!? Ravno to očitno počneš. V družini kjer so si pač bili navajeni povedati kam gredo, kdaj pridejo, zakaj je z določeno stvarjo pač tako kot je...želiš vnesti nekaj novega. Več ignorance, manj pogovora, manj izmenjavanja informacij. Ti želiš, da se spremeni celotna partnerjeva primarna družina, ti pa ne. To je v mojih očeh precej večja sprememba kot pa ločena vrata.



tehnofil -> RE: v hiši živimo tri generacije...100% nadzor (22.6.2013 5:59:21)

IZVIRNO SPOROČILO: lunica86
….jaz sprejema to vse kot vtikanje. ...

saj to pravim. Gre za precepcijo, kako to jemlješ. Trenutno precej trpiš, pravimo pa ti, ne da si kriva ampak da poskušaj celo stvar pogledati na drug način. Ne da bi bila ti dobra do njih ali da bi njim ustregla, ampak zgolj in le da bi tebi bilo lažje. Bom še enkrat napisal, ker očitno samo prebereš in se ne poglobiš.
" zaradi skrbi, ker kogar imaš rad, za njega te skrbi in za njega te zanima kako je (kaj dela,kje je, kam gre,...)"

Ali imaš morda občutek da te ne marajo in se samo namenoma vtikajo, da bi te nervirali?

Kako se pa počutijo oni, ki imajo tamlado, ki ji gre vse na živce če se zanimajo za njih? Saj ta tamlada je zelo v redu samo je tako čudna. Radi jo imamo samo kaj ko vedno tako užaljeno reagira...

Veš, ko te o tem kje si bil in kam greš sprašuje sosed ali svakinja, to pa je vtikanje. Teta je še pokrovko dvignila in rekla: "Kaj pa kuhaš?". Kam je pa je tvoja mama šla? Kje ste pa bili?, Kaj ste pa jedli za kosilo?,...



patrino -> RE: v hiši živimo tri generacije...100% nadzor (22.6.2013 11:12:53)

Ker jaz če sem šla doma v mesto, sem pač šla nobenemu mi pa ni bilo treba polagat račune kako in kaj, zakaj….nikoli se niso vtikali. Njemu se pa to zdi normalno da se vse pove. Zato ga to ne moti in sva vedno v konfliktih, ker on tega ne razume.

Pa še tole mi je padlo v oči, ravno zato, ker imam kolegico, ki se je pred kratkim poročila in iz predmestja z vrtom prišla na veliko kmetijo. Tudi ona je bila čisto v začetku živčna zaradi tega, ker sta morala že ne vem kako vnaprej povedati, če sta čez vikend kam šla, če ju naprimer kakšno popoldne ni bilo domov do večera ...Vendar je bil mož precej vztrajen in se je zavzel, ter ji končno dopovedal, da življenje v mestu oz. v hiši, ki ima le vrtiček pač poteka malo drugače kot na veliki kmetiji. Bilo mu je zelo hudo, da je ona v takem načinu življenja trpela, predvsem zato, ker se mu je zdelo, da ga ni razumela. Končno je razumela, da njegovih staršev v bistvu ne zanima kam onadva hodita, temveč sprašujeta le zato, da sta na tekočem glede tega, kdaj bo pri hiši dvoje odraslih rok več in se bodo lahko lotili kakšnega večjega opravila. Tako so se lahko recimo bolj na veliko spravili h košnji, k oranju, k razni zidariji,...Seveda je vse to počela ona tudi prej, ko je prihajala k njemu domov kot dekle, vendar so jo veselo sprejeli, če je prišla pomagat, niso pa pričakovali, da bo vedno na razpolago. Ko se je priženila k njim, pa je postala bolj " njihova" in hkrati del kmetije in se od nje nekako pričakuje, da je na razpolago, ko se kaj večjega kmečkega dela. Tako so se potem zmenili, da so nedelje rezervirane le za niju, ter da se pač vsa takšna velika dela opravljajo čez teden, če se le da. Seveda so tu tudi izjeme, ko so se naprimer zadnje čase zagnali v košnjo in baliranje in je odpadla tudi ta prosta nedelja, ker je bilo prej zaradi vremena vse to nemogoče postoriti. Pa se ji sedaj to ne zdi nič takega. Večkrat jima pač uspe izkoristiti tudi čez teden kakšno popoldne , večer zase, pa ju zaradi tega njegovi nič posebej ne sprašujejo ( še pazijo na njuno malčico, če je potrebno). Prav tako pa tudi onadva kdaj pozno zvečer kakšno soboto ali petek brkljata po hlevu, ko si tašča in tast privoščita krepko zasluženi dan v kakšnih toplicah. Kot sem že rekla, mislim, da je bistvo, da takšni odnosi vsaj do ene meje normalno tečejo , v tem, da se vsi vpleteni trudijo biti eden do drugega spoštljivi, ter so pripravljeni sklepat kompromise. Mogoče so tvoji priženjeni"starši" res bolj firbčne sorte, kar zna biti moteče in jim lahko to brez slabe vesti tudi daš vedeti, mogoče pa imaš ti trenutno pred seboj precej črno sliko in še tiste pozitivne zadeve vidiš negativno.



ronja -> RE: v hiši živimo tri generacije...100% nadzor (22.6.2013 12:18:22)

Pa mi vedno reče tam so vrata pa naj grem samo, da otroka ostaneta pri njemu.

Tole je pa mene zmotilo. Ne moreš tako govorit s partnerjem, no! Vidim, da nisem edina, podpišem Izabelino. Mislim, da on malo manipulira s tabo, mogoče nezavedno, vsekakor pa se ne vživi bate in to ni dobro.Moraš dosešt, da te mož vidi, tu sploh ni glavni problem tast in njegov nadzor, čeprav seveda tudi ta ni nezanemarljiv;).

smo zelo lepa in srečna mlada družinica

Lunica, najprej se sama s sabo zmeni, kaj res čutiš. Lepa srečna družinica in mama na robu živčnega zloma, v zlati kletki, ki joka ponoči... ne gre skupaj. Premisli, kaj je bližje resnici, ki je verjetno nekje vmes. Premisli, kaj pretehta. iN potem si izbori to, kar rabiš, da prideš tja, kamor bi rada.

Tehnofil, verjamem, da ni mišljeno kot kontrola in kadar je vse ok, si tisti, ki živimo skup, itak povemo, če kam gremo. Nama je samoumevno, da si poveva, ker je že fajn vedet, koliko časa boš sam z otroki:D. Pa to ni mišljeno kot kontrola ali nadzor in veva, da nama to ni treba, ampak to narediva spontano. Vendar je drugače, če to moraš, če te "ne pustijo" odit ne da poveš.
moj nasvet: reci, da greš malo ven - za vsako reč. Če bo vedno isti odgovor, se bojo sčasoma naveličali spraševat, ker ne bojo nič zvedeli. Vljudno odgovoriš, da ti nihče nič ne more, hkrati pa si zagotoviš svoj mir:). Smo pa tudi različni, nekaterim ni noben problem se prilagodit manj svobode, nekateri je rabimo več, verjetno odvisno kako si iz otroštva navajen - težko je it na slabše...

Veliko je v občutku: ni problem v tem, da ješ skupaj - problem je samo, če se ne smeš sam o tem odločat. Recimo me se s sosedami v bloku menimo, da bi to naredile - ne vem, e bomo izvedle, ker čez poletje ves čas koga ne bo, ampak na splošno pa se nam je zdela posrečena ideja:=) Pa si nismo niti v sorodu;). Sploh ni problem jest skupaj, pa da vsak enkrat kuha - če so vsi za in če se vsi lahko sami odločijo za to. Ne pa da je nekdo prisiljen v to, da njegovo mnenje ne šteje. če bi mi sosede rekle, da so se tako odločile, pa da to moramo, e potem pa ne bi bila za. Zdaj pa sem:). Štekaš razliko?

Sicer pa bi bilo res najbojše, če bi lahko šla z možem na terapijo - da bi se naučila slišat en drugega in da bi razumel, kaj moti tebe in ti njega.

Tippi, drugačna komunikacija ok, samo da ti pa reče tam so vrata, otroka pa tu ostaneta - to pa ni samo drugačna komunikacija. Verjamem, da je to rekel v afektu, samo meni to ne bi "mimoišlo", bi me kar prizadelo, recimo in bi mel kar probleme z mano, da mi kaj takega zabrusi:D. Hvalabogu smo različni.



Coolgirl -> RE: v hiši živimo tri generacije...100% nadzor (22.6.2013 12:19:57)

lunica86 Oh I feel you. Res vam kako ti je.

Sicer je pri nas zadeva taka da sva si midva naredila stanovanje na vikendu. Torej sta tukaj dva stanovanja, eno spodaj in to naše zgoraj. No hvala bogu sta njegova starša čez teden v mestu kjer imata svoje stanovanje, za konec tedna in dopuste pa sta tukaj.
Ampak najbolj me moti ko govorijo kako je to stanovanje naše, a se obnašata kot da je njuno in da imata polno pravico do njega. Torej njima ni treba trkat oz se najavit, to kr vleti v stanovanje kr do tamale. Glih danes mi je tašča taaak dvignila živce ko je pripeljala (njune) obiske. Pa tamala spi in vsi okrog postlce. Jaz pa v tistem glih iz kopalnice, sploh nisem vedla da mam koga v stanovanju. In itak da so jo zbudili. Ampak ko sem jih tak grdo pogledala, so se mi v sekundi pobrali.
Sicer hvala bogu da je to samo za vikende in tista dva oz tri dni še preživim, nikakor pa nebi zdržala da bi bilo to ves čas.
Pa tudi vem, da dosti stvari, ki mene spravljajo ob pamet ne delata nalašč ampak je mišljeno dobronamerno.

Potem pa so tu še tipični tašča snaha problemi... ko nič ne znam oz nič ne naredim prav, drugič pa sem ji skoraj kot najboljša prijateljica. Mah ja... sej je samo par dni.



ronja -> RE: v hiši živimo tri generacije...100% nadzor (22.6.2013 12:23:14)

Patrino, fajn primer od kolegice in kako so rešili:).

Veš, ko te o tem kje si bil in kam greš sprašuje sosed ali svakinja, to pa je vtikanje. Teta je še pokrovko dvignila in rekla: "Kaj pa kuhaš?". Kam je pa je tvoja mama šla? Kje ste pa bili?, Kaj ste pa jedli za kosilo?,...

Tehnofil, zdaj te pa ne razumem več: stari starši lahko vprašajo, teta ali sosed pa ne ali kako? In je vtikanje, če me sosed prijazno vpraša, kam grem, če pa bi živela s starši, bi bilo čudno, če se mi ne bi dalo vsakič razlagat? Ne vem, no, jaz pa ljudi ne predalčkam tako zelo po krvi...



ronja -> RE: v hiši živimo tri generacije...100% nadzor (22.6.2013 12:24:42)

Coolgirl, začni gola hodit po stanovanju oz. ko greš iz kopalnice. Ko te bo parkrat tako dobila, bo verjetno tudi njej postalo nerodno in bo začela trkat;).



Coolgirl -> RE: v hiši živimo tri generacije...100% nadzor (22.6.2013 12:34:42)

Punce pa še nekaj a veste kako težko partner razume naše stiske? Enostavno jih ne more razumeti, ker je od VEDNO nvajen tako živeti in nima z ničemer za primerjat. Če bi se on preselil k tvojim pa ga ti nebi razumela, kako ga moti recimo "premalo nadzora", al pa kako babica drži otroka, al pa zakaj je kosilo tako in ne drugače. Stvari ki so nam samovmevne, nekomu drugemu niso.

Tudi jaz ne najedam mojega za vsako malenkost (več) ker je bil samo kreg in kreg in pol še malo več kreganja. Zdej mu samo povem stvari, ki me tako zelo motijo da če jih ne bo on porihtal, jih bom jaz ampak potem bo hudo, ker ne bom tega povedala na nezen način.

lunica86 mogoče še nasvet, da se vsedeš z vsemi in jih malo poveš, da te moti in da tega nimaš rada, ter da si tukaj doma in da se ne pičutiš srečno. Pogovori lahko tudi naredijo čudeže, če jim poveš na lep način, ne da jih napadeš. Isto s partnerjem.



ajsek -> RE: v hiši živimo tri generacije...100% nadzor (22.6.2013 12:36:50)

IZVIRNO SPOROČILO: ronja


Veliko je v občutku: ni problem v tem, da ješ skupaj - problem je samo, če se ne smeš sam o tem odločat.


Res je.

Ampak problem je v tem, da ob priselitvi v neko družino (kar se je tu v bistvu zgodilo - avtorica in njen mož nista formirala nove družine, ampak se je ona vključila v njegovo) ne moreš pričakovat, da boš lahko na novo formiral ustaljena "pravila".

V bistvu se imaš pravico sam odločit, če boš v takšno ureditev vstopil, nimaš pa (pomoje) pravice potem rušit ustaljenega režima, ki očitno za to familijo funkcionira.


Res, mogoče se ponavljam, ko to pišem v praktično vsaki taki temi, ampak na te stvari je treba prej mislit.

Pri nas je tudi moževa familija točno taka - vse jih zanima, vedno hočejo vedet, kam gremo, zakaj, kako,... Jaz pa tega nisem navajena in se mi zdi to vsiljivo. Zato pa ne živimo skupaj. In potem čisto mirno tastu in tašči enkrat na teden ali dva poročam o tistem, kar jaz želim povedat. Če nočem razpravljat o tem, da sem včeraj prišla ob 3 zjutraj domov, mi pa ni treba, ker tega ne vesta. In naši odnosi so posledično skoraj idilični, v nasprotnem primeru bi pa jaz najbrž tudi ponoči jokala in tu gor jamrala.



LuLu -> RE: v hiši živimo tri generacije...100% nadzor (22.6.2013 12:46:42)

IZVIRNO SPOROČILO: ronja



Rabim te tam, ko si že danes bila.  [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]



josephine27 -> RE: v hiši živimo tri generacije...100% nadzor (22.6.2013 12:52:47)

Jaz ti lahko povem s stališča otroka, ki je odraščal v taki hiši ( tri generacije pod eno streho prepletene, brez pravih mej in zasebnosti). Vse lepo in prav, če pri tem niče ne trpi, drugače pa totalno mučenje za otroka ki v takem odrašča. Zelo težko je poslušat nenehne prepire ljudi, ki jih imaš rad, še huje jok mame, ko misli, da je nihče ne vidi. Če misliš, da jočeš ponoči in te otroka ne bosta slišala verjemi da te prej al slej bosta. Nimam pametnega nasveta ampak, če res trpiš pojdi stran. Edina res pozitivna stvar takega odraščanja je moja močna poveznaost s staro mamo, ki jo imam še zdaj in vem, da je če ne bi živeli skupaj nikoli ne bi imela. Vsaka stvar ima pač svoje pluse in minuse. Ampak, če ponoči jokaš zaradi tega je cena pač previsoka. Poskusi se še enkrat poogvoriti s partnerjem. Vem, da je na kmetiji to težko izvedljivo ampak mislim, da bi ti prav prišel vsaj en dopust samo ti partner in otrok, da se malo distanciraš od vsega in ste vsaj malo sami. Če čutiš, da rabiš pomoč jo pa vsekakor poišči.



patrino -> RE: v hiši živimo tri generacije...100% nadzor (22.6.2013 13:48:28)


Rabim te tam, ko si že danes bila. 


Samo za intermezzo, pa vendar, ker sem to že kar nekajkrat opazila- Lulu , ponavadi te opazim na večih temah, vendar imaš vedno neke svoje vložke, ki ne pašejo v temo ( kokice, osebne razgovore mimo teme...), temveč so kar tako- bolj primerne za na zasebca- sicer mene to v resnici ne zadeva, mi je pa interesantno, kako se nekateri vključite v temo kar tako za to, da speljete zadevo čisto v drugo smer. Kar tako iz firbca- imaš mogoče kakšen nasvet za avtorico posta?



LuLu -> RE: v hiši živimo tri generacije...100% nadzor (22.6.2013 13:57:32)

IZVIRNO SPOROČILO: patrino

Samo za intermezzo, pa vendar, ker sem to že kar nekajkrat opazila- Lulu , ponavadi te opazim na večih temah, vendar imaš vedno neke svoje vložke, ki ne pašejo v temo ( kokice, osebne razgovore mimo teme...), temveč so kar tako- bolj primerne za na zasebca- sicer mene to v resnici ne zadeva, mi je pa interesantno, kako se nekateri vključite v temo kar tako za to, da speljete zadevo čisto v drugo smer. Kar tako iz firbca- imaš mogoče kakšen nasvet za avtorico posta?


Daj sprosti se [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]

Če bi ronji delali ZS, bi jo tam poiskala. Malo sledi tudi drugim, kaj šišejo po forumu, pa boš vedla, da ji ZS ne deluje. Pač jo rabim, boli te patka za to [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]
Nadaljuješ pa ti z mojim vložkom, ki dvomim, da bo spremenil tok teme, niti to ni bil moj namen... razen, če spet ne boš meni odgovarjala na ta post in bila še hujša, kot jaz.
Pozabi me...



Stran: [1] 2 3 4 5   Naslednja stran >   >>