tejčica
|
Ojla! Obalke, meni za enkrat dobro kaže da jutri pridem. Zjutraj se slišim še s šefom kdaj točno naj pridem v pisarno in potem za fiksno potrdim. Sibil, mojo GSM številko že itak imaš. Sicer pa nisem niti sigurna če jo bom imela tudi med porodniško. Je službena in ker me sedaj eno leto ne bo na delu, ne vem če mi jo bodo pustili. Se jutri itak dobim s šefom, tako da bom vedela kaj več. Upam da mi ostane, ker drugače si moram zrihtat novo in še aparat kupit. Pa še en mesečni strošek več bo potem. Sem pa kar raglja, tako da... Encijan, tudi moj trebuh je zadnje čase tako trd, da imam včasih občutek da mi bo dobesedno počil. Se sploh ne smem do konca najesti, ker potem me že prav boli. Nosim zelo visoko in zgleda mi močno pritiska na želodec. No ja, saj lačna nisem, pač jem pogosteje. Je pa tvoj dragi res priden, da se je kar sam lotil previjalno delat. Jaz pa še vedno čakam da se moj loti sestavljanja omare in predalnika, ki ga bomo predelali v previjalno. Nimam kam cunjic dajat. In glede na to, da sem s šopingom že kar fino začela, je to kar problem. Naslednji vikend gremo spet na Gorenjsko in nameravam vse oblekice od Taje in nečakinje dol pripeljat, da jih potem počasi operem in zlikam. In to pomeni, da NUJNO RABIM OMARO!!! Upam da MoonEve jutri res pride domov. Je pa super, da se je bebika odločila, da še malo počaka v bušiju. A-N-J-A, tudi meni se zdi ta nosečnost veliko bolj naporna kot pa prva. Pa sem takrat ravno tako imela tisoč in en opravek (še več), kilometrov z avto sem delala še veliko več, trebuh sem imela nooooro velik, pa mi do konca nosečnosti ni bil v napoto. Edino kar me je motilo je bilo otekanje, pa zunaj 35°. Pri nas pa odkar Taja ve da sem noseča, je samo še mami, mami, mami. Bo mami pripravla za jest, bo mami brala pravljico, bo mami mi umila zobe, bo mami, bo mami... Sicer je pa čisto nora na dojenčke. Samo da kakšnega kje vidi, je že v luftu. Upam da bo tudi potem tako in ne bo kakšnih težav. Glede velike postelje. Mi smo našo dali iz male v veliko, ko je bila stara dobre dve leti. Seveda je na začetku ves čas lezla dol, ampak je videla da drugače kot da gre nazaj v posteljo in spat ne gre in se je navadila. Imamo pa še danes enak večerni ritual kot takrat. Banja, večerja, zobki, pravljica, še sama malo pogleda knjigico in potem se luč ugasne in vrata zaprejo. Edino ob lunah smo imeli in še vedno imamo težave. Je pa res, da rabi sedaj več časa da zaspi kot pa prej ko ni mogla ven. Da pa mora eden od naju biti ob njej da zaspi, se pa zgodi mogoče 2x na mesec. Za spanje je že od rojstva pridna. Sedaj pa tudi jaz počasi šibam pančkat. Dopoldan javim še točno glede kavice. Nočko!
|