sazi
|
Čer,
dnevi kar bežijo in že cela večnost je, odkar sem nazadnje kaj napisala. No, pa grem lepo po vrsti;
Lev je pravi mali navihanček. Me tako obrača naokrog, sa se mi kar vrti. Sem čisto raznežena mama, ko se zadnje čase tako rad stisne k meni (me je prej skoraj 2 leti prikrajševal za te užitke in odrival stran), pa čeblja kar naprej, vsak dan zna nove besede...
Na žalost pa kamorkoli prideva, najprej nekaj časa kriči NEEEE, NEEE, NEEEE in vsem maha PA-PA, no, potem se pa navadi na vse (ljudi in/ali okolje), začne pa isto kričat zato, ker odhajamo. Res za znoret. Upam, da bo začel skrajševati čas pritoževanja, ker so vsi dogodki res precej stresni.
Svakinja je precej bolje. Kakšna bo usoda njenih zob, se še ne ve, ampak ostalo je pa OK. Eviii, tole s tvojo mamo je precej huje. No, še dobro, da ni bilo hujšega.
Dolg teden je za mano. En dan je imel Lev cepljenje in sistematski - no, sistematski bi moral imeti, pa smo ga kar skenslali - je vse opravil že v RA, sam je bil pa tako nerazpoložen, da je celoten obisk pri pediatrinji prekričali in prejokal - so solze tekle v potokih, še preden sva stopila noter, ko sva pa odhajala, je pa od sreče vsem pošiljal poljubčke. Namreč takrat cel dan ni nič spal, pa naslednji dan tudi ne. Težek je 10.860g, meri pa med 83 in 85 cm - ga nismo uspeli zmeriti, ker se je tako upiral.
Tisti dan smo imele zvečer srečanje. Res je bilo prav prijetno. Smo se naregljale. Še čudno, da ni bil naslednji dan dež. Pa dooolgo smo ostale. Se je restavracija že izpraznila, skoraj samo me čveke, smo še bile tam. Upam, da se še kdaj dobimo takole. Smo se res nasmejale. Jer.za - nič ne zamerimsmeha glede stresanja flašk - saj je meni tudi smešno, le da se mi ne več, ampak vztrajam.
Naslednji dan sem Leva peljala na testranje na BICOM in pravijo, da so ga pozdravili alergije. No, namenoma ga z jajci res ne hranim, če pa poje kak njok, burek ali kaj podobnega, se pa ne sekiram. Malo je še imel pikic kakšna 2 tedna nazaj, ampak pravijo, da se to čisti in da res ni več alergičen. No, upam, da imajo prav. Zdaj sem na testiranje naročila še sebe.
Mož je bil službeno 3 dni odsoten in ga je Lev kar malo pogrešal - jaz pa tudi . No, popoldneve sva preživljala pri svakinji, ki je na veliko kuhala, čeprav ni mogla jesti - je rekla, da ji je dolgčas in da z veseljem kuha - res je zlata ta punca.
V soboto pa sva šla na nek organiziran izlet z vlakom. Ga je organiziral en očka iz nečakovega vrtca. Smo šli t vlakom iz LJ v Litijo, z nami pa je šel Božiček. POtem smo bili tam 1 uro, pa nazaj, na peronu pa je razdelil darila (pri nas v službi nimamo dedka mraza, pa je bila tole kar lušna varianta). Le Lev je imel svoje prilagoditvene težave. Vožnja traja pol ure, od tega je 20 min kričal, da hoče dol z vlaka in jokal (no, po nekaj časa se je samo tesno stisnil kmeni in ni upošteval okolice), potem je pa tulil, ko je bilo treba it dol. Če se je Božiček približal na 5m, je začel kričat in plezat iz mojega naročja v nasprotno smer. Tam smo šli nekam na čaj in kakav, pa se je zgodba ponovila. Sva stala 5m od vseh ostalih in so mi 3x prišli razni starši reči, naj se jim pridruživa pri mizi, pa sem morala razlagat, da Lev noče blizu. Potem se je končno opoguli, smo morali pa po 5min it, ker je prišel vlak in je bilo spet joka na polno, na vožnji nazaj pa isto. Naporno, ampak zdaj ves ponosen pove, da je bil na vlaku in da mu je Božiček dal darilo, kot da je bilo vse skupaj ful žur, mene je pa še 2 dni potem od vsega bolela glava - pa mi ni al, ker vidim, da se mu je dobro vtisnilo v spomin.
V hiši nam delajo omete. Temperatre niso sicer najbolj primerne, ampak v hiši ni tako zelo mraz. Tisoči evrov pa letijo s tako hitrostjo, da raje sploh ne razmišljam, koliko denarja je pravzaprav to in koliko let moram delat za poplačilo kakega mojstra ali materiala.
Spanje tako in drugače. Hja. Lev načeloma ponoči ne dela težav. Se kdaj zbudi, ampak ni pa pravilo. Imam pa probleme, ker podnevi ne spi. Kak dan sploh ne, drugače samo max 1 uro (pri varuški), doma spi pa tudi 2 včasih. Pa zvečer ne zaspi pred 8. uro, včasih šele okoli 9. ure, vstane pa med 7. in 8. uro (no, danes je že ob 5:50)
Tinkatonka, tole s šefi in šeficami je pa nikoli končana zgodba. Imaš dobre in slabe, človeške in ultra kapitalističnokarieristične. Potrebno je biti malo obojega, ampak takih je žal malo. Želim, da ti tile slabo plačani meseci hitro minejo in da se v denarnici ne bo preveč poznalo. Meni so tudi obljubljali, da bodo skrajšali pribravništvo - blablabla. Kako pa je Anej doživel srečanje z dedkom mrazom?
nakupi in darila - meni neljuba tema. Mi jih še polno manjka, v trgovine me pa ne vleče. Škoda, ker se ne da vsega kupiti po internetu. Možek je kar nekaj stvari naročil z E-baya - pač, kar lahko, po ostalo bo pa žal treba v gužvo .
suky - čestitke za službo in za zrelost Gaje
finance - raje ne bi o tem, mapak tudi midva imava še registracijo avta, ampak jaz nimam več božičnice/13. plače, za moža pa ne vem - sva oba v novih službah, ampak ne bi nikoli menjala.
praznični čas - mi imamo kar veliko nekih planov. Začne se ta petek, ko se dobimo pri mojih starših in imamo domačega dedka mraza - smo zadnjič skupaj pred NL, v soboto babica praznuje 80 let, v nedeljo gremo na RD prijateljičinega sinka, ki bo star 2 leti, v ponedeljek imamo božično kosilo pri moževih starih starših, v torek v MB, v sredo nazaj, v četrtek pa končno za nekaj dni v Bohinj in si bomo lahko malo odpočili od vsega tega letanja naokrog -čeprav se vseh teh obiskov veselim, je pa naporno.
No, zdaj bom pa zaključila. Je res cel roman. Se vam je sploh dalo vse prebrati?
Zdravi ostanite, pa se še kaj beremo.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
, je toliko drugega dela da kar ni časa. 
poklicat in masaža, masaža, masaža,...
No, malo heca. Seveda vama želim, da ta bolečina čimprej popusti, in da je v Novem letu ne bo več. 
Pa o prostih dnevih tudi ne ....
Je bil včeraj tko nagajiv zaradi tega, ker se zdaj 1 teden ne bova videla, da je skoz letal za mano, pa mi "nagajal", kot kak pubertenik. 
. 
. 
je zmanjkalo, tako da grem delat. Danes sem do treh, in še malo čez, ker imam uradne ure. Potem pa hitro domov k mojim sončkom v objem
Upam, da ne bo prehudo... 
