sazi
|
Čer,
se vam oglašam prvič v novem letu. Kako hitro gre čas. No, ampak sem se dejansko šele sedaj lahko v miru usedla za računalnik.
Torej med prazniki je Lev zbolel, jaz pa tudi - sicer brez vročine, ampak kašljala sem pa tako, da sem se nekajkrat skoraj zadavila, piskaa v pluča, nos zabasan... No, zdaj sem precej bolje, Lev pa je zdrav.
V nedeljo, 30., smo se odpravili v Bohinj, z nami pa sta šla še 2 prijatelja, ki sta skoraj vedno z nama, sta spala na kavču v dnevni – vseh 5 dni, kolikor smo jih preživeli tam. Silvestrovo smo dočakali samo odrasli 4-je. Lev je zaspal okoli 9ih, potem pa od polnoči do pol enih, ko so pokale petarde in rakete jokcal in stokal in govoril ojojojojoj, ojojoj, ojojoj, jaz pa sem ga božala in mirila. No, če bi ostali doma, bi bilo tu med bloki še veliko huje. Čez dan smo del dopoldneva preživeli zunaj, čeprav je bilo grozljivo mraz (-8). 1x smo šli do Bohinjske bistrice na smučišče, drugič pa na Pokljuko, tako da smo se kako urico malo sankali. Je Lev ful hecen. Najprej bi se sankal, se zapelje dol, kriči šešeše, potem kar naenkrat ne bi več, pa ga čez pol ure skoraj na silo spet spraviš na sanke, se spustiš in on spet ŠEŠEŠE. Smo se imeli res lušno. Popoldne je odspal, ostanek dneva pa smo se preigrali, gledali neskončno mnogo risank vlakca Tomaža – je pravi mali odvisnik in zelo kriči, ko mu jih ugasnemo in še zvečer v postelji omenja vse vlake po imenih in jaz mu razlagam, da že vsi spijo...
Vrnili smo se v četrtek, petek preživeli v Ljubljani (sem šla zaradi nič boljšega kašlja k zdravnici, so mi pregledali kri in ugotovili, da ni hujšega in do danes sem res precej bolje), včeraj pa smo se končno odpravili v Maribor in je bil Lev res vesel dedija in babi in pa traktorja, ki ga je čakal pod jelko . Danes zvečer smo se vrnili, saj smo se spotoma ustavili še pri mojih starših.
Sem malo razmišljala, koliko se je Lev spremenil v zadnjih mesecih. Veliko lažje je z njim. Ne sitnari toliko, zanima ga več stvari, ampak seveda ima še svoje muhe, sploh pri hrani, ampak gre na bolje. Noči imamo tudi včasih malo pestre, ampak upam, da se kmalu spet navadi na star sistem. Vsaka bolezen mu čisto sesuje ritem, se zbuja ponoči in potem kar traja, da spet prespi noč, bolan pa je kar pogosto.
Zdaj pa k vašim temam;
Valentina76, vem, kako hudo je, ko otrok tako obnemore, da zaradi dehidracije pristane na infekcijski. Sem bila z Levom 2 dni lani poleti. AMpak je pa fajn, ker vidiš, kako se mu stanje hitro popravi, ker mu infuzija res pomaga. So pa bogi - Lev je imel roko povito na eno leseno desko, da mu je res dobro držalo infuzijo. Še dobro, da ostali niste zboleli. Mi smo lani decembra čisto vsi - no, predlani.
zbirčnost - Lev je itak že ves čas izbirčen. 95% stvari noče niti probat, za ostale pa je skoraj ključnega pomena, s katero žlico dobi, s katero roko mu daš in podobne zahteve - no, ni točno tako, ampak v tem stilu. Mu dam z levo roko, noče, pa mu dam potem z desno, je pa OK. Zdaj bi ves čas jedel njoke - ali pa mu je beseda tako všeč, da jo ves čas ponavlja.
rojstni dnevi naših malčkov - ja, bodo kar hitro tu. Jaz bolj razmišljam o darilih, da pravočasno kam sporočim, kaj si želi, da ne bo po nepotrebnem enih podvojenih stvari - no, še vedno kdaj, ampak če komu pomaga namig, sem tudi jaz vesela, da Lev dobi, kar mu je zdaj najbolj fajn. Nisem pa še razmišljala o tem, kako bomo praznovali. Najbrž po kosih, ker se nimamo kam dat. Itak bo glavno praznovanje z družino, s prijatelji pa v mmanjši skupinici ali pa kje zunaj. Kaj pa vem. Mogoče tako kot lani, v Koloseju?
punčke/fantki in razgrajaštvo - po mojem spol nima nobene veze. Sama sem bila zelo drobcena in mala punčka pa sem bila čisti divjak in me punčkaste stvari nikoli niso zanimale. Sem bila pa zraven pri vseh športih in pretepih. Poznam pa kar nekaj malih fantkov, ki prav z veseljem vozijo naokrog voziček s punčko, jo božajo in podobno.
tuširanje - Lev se tudi po novem tušira - ampak samo, če se lahko sam. Je prav hecen. Tuša se pa že od nekdaj ne boji je že kot čisto mali z veseljem lovil male curke in jih hotel prijeti, pa pije tudi iz tuša.
trmarjenje - hja, je včasih kar kriza, sploh kot pravi bonnie, če ga na silo prekineš, ker se ti mudi. Se trudim temu izogibat, ampak ne gre vedno. Si pa ne predstavljam, da bi se lahko z njim pogajala, mu kaj na dolgo razlagala ali da bi me tolažil, če bi se delala, da mi je kaj hudega. Je to enkrat probala moja mama, ker je to vžgalo pri nečaku, pa je bila katastrofa. Je bruhnil v tak neutolažljiv jok in me začel klicat, mene pa seveda ni bilo tam.
No, pralni stroj je opral in letim obešat perilo. Fajn bodite in se beremo.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
in potem še ona ne spi....Res komaj čakam da se Zala pozdravi, ampak zaenkrat še nič ne kaže na to. Jo sedaj boli še ta drug ušesek-kar se vidi tudi po imerjeni temperaturi, ki je precej višja v desnem ušesu. 
. Drugo leto, če bom jaz imela službo(se mi izteče tukaj pogodba 31.12., pa upam da mi jo podaljšajo), bova šla pa v Egipt za 5. obletnico. Sva bila na poročnem potovanju tam, pa si zelo želiva jit še enkrat. Je tašča že rekla, da bo pazila tamali
Pa tako je bilo fajn med prazniki. Nikamor se ni mudilo, veliko smo bili skupaj...
in smo se do zdaj samo kopali, ker je bil drugače čist živčen. No, zadnjič pa vidi tamalo, kako se je kar sama tuširala (resno, mala je sama stala v tuš kabini in si držala pipo
Bomo videli... 
Glede na to, da se družimo samo s pari, ki imajo punčke približno toliko stare kot Nik (ne poznamo nikogar s toliko starim sinom), je bilo to zame čist nekaj drugega, novega. Punčke, dojenčki in to. Pa tud vse 3, s katerimi se občasno družimo so toliko bolj mirne od Nika, da sem nehote v glavi naredila to primerjavo punčke-fantki. 
in potrpela par dni joka. Če bi se pa pokazala res zelo zelo huda kriza mu jo pa lahko še vseeno vrneta. Pa mislim da obstaja ena knjiga-pravljica o zajčku, kako je ostal brez dude-imajo jo v Svetu knjige. 
