Lara28
|
Pozdravljene majčice in majčki! No jaz sem še vedno z vami v stiku, ampak res zadnje tedne le berem na hitrco kaj se dogaja. Maj in junij , ko sem začela s službo se mi je prav mešalo in ni bilo šanse, da kaj napišem. Vse se mi je nabralo na koncu - služba, študijske obveznosti, domače obveznosti... brrr me kar zmrazi ko se spomnim. No potem smo takoj leteli na morje in se vrnili v ponedeljek. Skoraj tri teden smo preživeli na Pagu v apartmaju in bilo je suuuper. Anej je užival že zato ker je bil po dolgem času skozi z nama. Prej smo ga samo vozili od varuške k babici in zvečer spat domov. Zjutraj sem revčka morala zbujat, ker bi on seveda ob 6ih še spal. Hvala bogu je kar dobro prenašal. pri varuški se je super navadil - tako na njo kot na ostale otroke (vse skupaj so štirje), brez problema spi, je se zabava. Pravi pa da je najbolj živ in ga ne sme niti za pol sekunde spustiti z vida. Je pa tudi najmlajši. V dveh mesecih se je ogromno naučil novih fint. Še največ se trudi nekaj spregovorit z nami, pa ga ne razumemo ampak prav smešen je ko nekaj tako vztrajno razlaga v čudni govorici in maha z rokami in potem ko vidi, da ga ne razumem, kar malo užaljeno gleda. No na morju je bil zelo srečen, skoraj ga nismo dobili iz vode. Zjutraj smo ponavadi že okoli pol devetih šli na plažo in bili tam do kakih pol dvanajstih, potem smo šli na hladno v apartama, Anej je zaspal včasih tudi za debele tri ure, jaz sem tačas pripravila kosilo, malo posedela, z možem sva končno imela spet nekaj časa poklepetati. Potem smo navadno okoli petih šli nazaj na plažo in ostali do sedmih ali osmih, na poti domov pojedli kak sladoled, če je bil mali pri volji sva midva spila kako pivičko na hitro in potem ko smo prišli domov je zopet kar padel v posteljo in spal do jutra. No midva pa sva imela malo časa zase zopet. Občasno so takrat prišli še eni prijatelji, ki so letovali v bližini in smo malo vrgli kartre pa kako rekli. JA tako na hitro in je minilo. Splih nismo vedeli kdaj. Skozi smo imeli lepo vreme, zadnji teden že skoraj pasjo vročino - no pa saj veste.....) vmes je ene tikrat deževalo samo ponoči. Sicer napredujemo, večjih težav nimamo hvalabogu, spanje pri nas je špica. Zdaj ko sva doma- jaz imam še lanski dopust in seveda letošnji, tako da sem doma še tri tedne - zjutraj spiva do devetih (ko sem bila v porodniški sva pa celo leto vstajala ob pol sedmih ), potem se malo cartava, najeva, previjeva in šibava kam na teren, popldan spi kako urco in pol do dve, potem pa še popldan z atijem kam gremo. Zvečer hodi spat okoli pol devetih. trma - o je tudi pri nas že začelo sekat, sploh, kadar je zaspan in kaj ni po njegove. Kar vrže se na tla in tuli. Skušam mu preusmerit pozornost, če ne gre ignoriram.... kolikor se pač da. Me je kar groza, da zna bit še huje in trajat še do 3 let.... nagec - na morju je bil ves čas nag na plaži. Lulal je stoje in se zraven smejal in začudeno gledal, kakal pa nikoli ni, ker kaka že takoj zjutraj vedno. V stanovanju sem mu dala pleničko. sladoled - ga ne mara... Kvečemu je kornet brez sladoleda zgrizel. Nič ni po mami kar se tega tiče. risanke . obožuje telebajske. Samo ga moram dat v njegov stolček, drugače nima časa bit na miru. Če je pa v stolčku, gleda tudi po 20 min. Zraven pa se reži. Še najbolj se mu dopade tisti sonček ki se smeji. zobki - no mi smo meli enke in dvojke že dolgo, štirke pa so vse štiri istočasno prišle ven tam okrog 1. rojstega dneva. Je bilo pestro. aki teden nismo spali ponoči, pregriznit je pa hotel vse kar je videl . Še svoje rokice je imel čisto pokraspane od zobkov. Kar s straho čakam, kaj bo s petkami. Pa trojk še tudi nima. No ja zadaj sem pa cel roman napisala. Sem malo nadoknadla. Anej je pri babici, jaz sem mao pospravljala danes in še likala stvari z morja- pa čeprav smo bili od jutra do večera v koplkah, ponoči pa še brez tega. Sploh ne vem od kod so se nabrale te stvari. No zdaj gre ati po njega, jaz pa še malo kuhinjo posprvit. Mari - želim ti čim lažji porod! MArija Po - čestitke!! Ja meni se že tudi malo lušta novi dojenček, čeprav ko se spomnim prvih mesecov si ne znam predstavljat, kako bi bilo to zdaj ko imam še Aneja. Po drugi strani pa vidim, koliko lažje je, kadar je v družbi - se zamoti z otroci in ga lahko samo opazujem. Če sva sama, pa me skozi vleče za roko mu moram kazat to in ono in povedat kaj je kaj... Pa ko berem Punčica tvoje poste, mi je kar toplo pri srcu in bi takoj mela še enega. No bomo videli. Imam še dve škatli tablet za pojest, potem pa mogoče.... Joj sem se razpisala . Lepo se imejte!
|