TiaSara
|
Ojla, da se še jaz vključim v debato. Saj čisto na uro pri teh malih res ne gre, ampak, kot je napisala MarijaPo, če pa to potrebuje mama, pa je tudi O.K. Naš vsekakor sodi med bolj zahtevne - pa tudi jaz sovražim vprašanje "a je priden?" Ja seveda je, kaj pa naj bo poreden? Saj ne joka zato, da bi ti nagajal . No naš kar precej joka. Pa ne ker bi bil lačen, niti ne išče zizka. Največkrat joka zato ker je utrujen, pa ne zna zaspati. Sedaj ko sva sama, mi včasih uspe, da ga ravno pravi čas dam v posteljco in ga poskusim z dudo uspavati (ki jo je treba seveda ves čas držati v ustih, ker sicer prakmalu ven pade). Žal pa potem spi tako rahlo, da ga vsak premih v črevesju zbudi in potem je spet jok. In v tem stanju tudi naročje čisto nič ne pomaga. Zato jeaz res ne maram teh nasvetov, da če ti joka, da ga vzemi v naročje. Moram reči, da je zelo zoprn občutek, ko se ti dojenček v naročju dere in se odriva stran od tebe. Moram reč, da je treba kar dosti samozavesti, da si dopoveš, da te zaradi tega ne bo imel nič manj rad, da samo v tistem trenutku potrebuje nekaj drugega. Če bi bili vsi dojenčki taki kot iz knjige, bi nam bilo dosti lažje. Glede joka v vozičku, pa ja, pri nas se umiri. Če je zelo hudo, ga sicer kje (kjer je to izvedljivo), vzamem ven iz vozzička in poskusim malo potolažiti - kar niti ne uspe vedno), potem pa nazaj notri in vozit po kakšnem nakadamu. Skoraj vedno pa malo pojokca predno zaspi - tudi to se včasih zgodi in potem sem nadvse srečna. Če pa bi ga takrat vzela v naročje, pa bi ga zbudila in bi potem imela tečnega otroka, ki se dere kot jesihar. No sicer pa je naš korenjak velik že 56 cm (+5) in težek 4,700 (+1,650) . In to kljub vsem mojim težavam z dojenjem. Sicer podpiram vsako mamo, ki je pripravljena dojit, vedno in kadarkoli, tudi na pol ure, ampak če bi kdo to v začetku zahteval od mene, bi obupala nad dojenjem in prešla na umetno hrano. Sedaj sem vesela, da sem si pač določila nek urnik in gledala tudi uro. Le tako se lahko sedaj dojiva z veseljem in tudi takrat, ko se pač njemu zahoče. Saj je prav, da se zavedamo, da so naši sončki zelo kratek čas tako majhni in da je prav, da se zanje potrudimo po najboljših močeh ampak mislim, da mora mama še vedno najprej gledati nase, potem pa šele na . Le zadovoljna mama lahko zares poskrbi za svojega , sicer je vse skupaj le še neko mučenje za oba. Midva z sva zelo dobro začela dneve ko sva bila sama, potem pa so prišli krči in nama podrli vso zadevo. Sedaj spimo vedno slabše, tako ponoči kot podnevi, vmesni čas pa smo pretežno na rokah zaradi krčev, preostali čas pa prejokamo zarad preutrujenosti, ker ga krči ne pustijo spati. Trenutno imam pavzo, ker je z njim moj dragi, potem pa spet na delo. Ko zaspi med dvema krčkoma je najlepše bitje na svetu, se pa moram sprijaznit, da ko sem sama z njim, ne morem naresti čisto nič - še prehranjujem se težko. No, šibam kuhat!
|