bobek05
|
Ojla, punce... po premoru se spet oglašam... Pri nas je vse glihno, bi mi rekli, ali pa po starem, da bo bolj razumljivo. Anej se je v vrtec vživel, ni nobenih cirkusov - verjamem, da tudi zato, ker ima isto vzgojiteljico. Včeraj smo imeli roditeljski sestanek in sta mi povedali vzg., da ful sodeluje v skupinah (se mu pozna, da je že večji od novinčkov), dogovorila pa sem se tudi z njima, da mora duda (na čim bolj nežen način) stran. Probamo ga čimveč zamotiti, tako da jo ima skoz dan zelo malo in bi jo radi čimprej uporabljali samo še za spanje, potem pa še za spanje več ne. Pravijo, da večji so otroci težje jih odvajaš od teh "razvad", zato sem se odločila, da se s tem raje spoprimemo kar takoj (aja, pa še nerodno mi je, ker v našem vrtcu delamo projekt: brez dud in stekleničk po 18m starosti )... Če se še katera spomni, sem omenjala, da je poleti dobil ful odpor do kahlice, pa smo ga raje pustili pri miru. Zdaj pa mi je začela vzgojiteljica razlagat, da se v vrtcu še zelo redko polula v pleničko, ker tako pridno hodi na kahlico. So mi skoraj oči ven padle in tako gre mama dalje s svojim križarskim pohodom, pa smo ga tudi doma začeli dajat na kahlico, danes pa sva mu kupila tudi tisti nastavek za wc školjko. Bomo tudi mi počasi skenslali plenice. Govori že kot raztrgan doktor - se mu je kar odprlo in zdaj ga sploh ne moreš več ustavit Ima to finto, da mi ne odgovori na vprašanje: NE ali JA, ampak na pol potegne/zapoje: NE NE ali JA JA.. Mulo! Sem potem zvedela, da so v vrtcu peli neko pesmico, ki ima podoben ritem in ponavljajoče besede LA LA, JA JA... pa je kar prevzel... Več ga navajamo tudi zdaj na to, da bi se več sam igral. Ne vem zakaj, ampak hoče, da se vedno kdo od odraslih z njim ukvarja/igra (jaz, ati, babi,.. vzgojiteljica) in zdaj ga tako v vrtcu kot doma spodbujamo, da se s čim sam zamoti (npr. svojo plastično posodo pomiva vsaj enih 15 minut; drugače me pa hitro začne iskat, če kaj pospravljam po sobah... saj ne da se ne bi hotela z njim igrati - daleč od tega. Ampak radi bi ga naučili malo več samostojnosti. Druga takšna sprememba (dobrodošla predvsem z moje strani) je pa ta, da je tudi ati postal akutalen - JUPI!!!! (sorry, vse ki mislite, da naj bom raje tiho in uživam v cartanju dokler še lahko, naj povem, da sem vesela, da bom malce razbremenjena, pa tudi ati je srečen, da postaja enakovreden mami in da mali brez problemov vključuje vsepovsod tudi njega)... Ne vem, če je to pogojeno s tem, da odrašča ali s tem, da ga ati večinoma vozi v vrtec in hodi potem po njega, ampak sem res vesela, da se končno obrača - tudi zaradi atija. Se mi zdi, da je vso moževo ukvarjanje z njim (in res se je veliko ukvarjal z njim) obrodilo sadove in mali atija sprejema že skoraj kot mene (in ne samo mama, mama, mama)... Saj pridejo še trenutki (v katerih neizmerno uživam), ko pa velja samo mama in cartanje pri mami... Spet smo začeli na veliko jesti - kaj to pomeni še ugibam, ampak pri nas jemo v obdobjih (ko veliko je, pomeni, da pospešeno raste, ko je manj, raste počasneje) in me že malce skrbi, da ne bomo pred zimo spet menjali kakšne številke cot ... za čevlje sem pa velik optimist in upam, da bomo do pomladi zdržali na 27... Postaja prava mala osebica in včasih si res ne moreva pomagati kot da se mu smejiva, ker poleg njega ne moreš biti slabe volje. Zanima ga vse, od A do Ž, najbolj pa tipično: konji (ki jih gleda in boža skoraj vsak vikend pri "drugem dediju" (no, zdaj jih pozna že tudi po imenih), dinozavri (so pri nas zakon!), še vedno voda (in vse kar je povezano z vodo), avtomobili, traktorji... knjige so trenutno manj IN, so mu pa všeč revije za otroke (Cicido, Ciciban...)... ima nov hobi - lepljenje raznih samolepilnih sličic na vrata svoje sobe, pa vsake toliko časa privleče ven kakšno staro igračo, ki spet postane aktualna (tisti kuža, ki govori in poje, pa svoj "šotor", kot pravimo igralnemu centru ob katerem se je dvigoval, ko še ni hodil...). In pa še največja novica ....... (NE, NISEM NOSEČA! ) - in že trkam, trkam po lesu - ZDRAVI SMO in že kar nekaj časa (niti z noska nam ne teče). Mi je popolnoma vseeno, če smo zdravi zato, ker se je "prekužil" ali zato, ker jemljemo bronchomunal, vsi smo srečni in zadovoljni... Ah, life can be great... Ma preveč ga že hvalim... bo spet hitro kaj šlo narobe... Ta moment se drugega ne spomnim, zato grem spet delat .... če je pa treba... Še 1 izpit za fax, potem pa se že moram prippravljat za strokovni izpit (užas!! keri bog si je to izmislil )...in potem tak enkrat v daljni prihodnosti, ki je oddaljena eno par svetlobnih let, bo končno na sporedu kakšne počitek (če me že prej kakšna viroza ne zmeče)... Ajde, uživajte... pa stuhtajte za kakšno srečanje, se bom že kak zvlekla...
< Sporočilo je popravil bobek05 -- 19.9.2007 20:37:47 >
_____________________________
Najin sonček Anej se je rodil 16.6.2005.
|