bobek05
|
Ola, punce, sistematski je za nami (čeprav še ne v celoti). Mali je bil priden, zobozdravnica je pohvalila zobe, ko je dajal kri ni nič jokal (malo se je samo naredil ubogega ) na vprašanja je lepo odgovarjal - razen pri enem. Sem se res nasmejala, ker ga je sestra ob gledanju tistih slik (pes, muca, ptič, človek,...) vprašala kdo te pozdravi in naš seveda reče - "Konjiček/horsi". Ženski razložim, da je našemu ful všeč risanka Spirit in da je rekel še "horsi", ker ve, da je to v ang. beseda za konjička... Pa ni nič pomagalo. Vrtala je v njega in ga prepričevala, da je to risanka, pa ga spraševala kaj druge živali delajo, npr. kaj dela muca - mijavka... in to mu je billo vse kristalno jasno, ko pa sta spet prišla do tega kdo pozdravi - pa je spet rekel isto. Na človeka tam je kar pozabil, dokler jaz nisem posegla vmes in ga vprašala za vsako sliko posebej. Mislim, zdelo se mi je brezveze, da 3-letnika prepričuje o realnem in nerealnem svetu, ker še ne ločijo med enim in drugim. Naš mali je bil s konji že neštetokrat. Jih božal, jim dajal jesti, jih opazoval med dirko... in še noben konj ga ni pozdravil z "ŽIVJO" - to mu je jasno, ampak učili smo ga, da živali POZDRAVLJAJO: konj z rezgetanjem, muca z mijavkanjem, kuža z lajanjem... ko prideš domov. Kaj ni to pozdrav??? Sestra ga ni vprašala, kdo reče "dober dan", ampak kdo ga pozdravi in to ga je čisto zmedlo, dokler mu nisem obrazložila... Pa še to - vprašala ga je, kaj naredi, ko je ZMATRAN? Moj otrok jo je gledal kot da bi padla z Lune. Potem sem ga jaz vprašala, kaj naredi, ko je UTRUJEN in je rekel, da zazeha - kar je tudi pokazal, pa še roko je dal pred usta ampak kaj ko ženska ni hotela slišat tega - ona je hotela, da ji reče, da gre spat (kot da zehanje ni logično razmišljanje!), pa ok - saj ji je potem (ko ga je namučila še z nekaj podvprašanji) povedal, da gre spat... ampak res se mi je zdelo totalno brezveze, da mora otrok povedati točno določen odgovor - da lahko potem ona (sploh ne vem če je kompetentna za to), oceni če razmišlja logično ali ne... Pa tudi njen odnos je bil na začetku katastrofalen - hladen, sploh ni imela pravega pristopa... potem pa jo je mali parkrat nasmejal, pa se je malo sprostila... Jaz sem presenečena, da je glede na vse skupaj tako lepo sodeloval. Če ne bi jaz sedela ob njem, se mu ves čas smejala, obrnila kakšno vprašanje (kot tisto z "zmantran"), bi totalno zablokiral... Videla sem, da se ni počutil sproščeno ob sestri, ki ga je spraševala... Res upam, da bo boljše vzdušje pri psihologinji - ja, in to sem mislila, ko sem napisala, da sistematskega še nismo v celoti opravili. Psihologa imamo šele konec meseca... Ne sprašujte zakaj, ker ne vem... Kar se našega srečanja tiče - na veliko žalost ne moremo priti. Žal so na ta dan volitve in jaz sem v komisiji. Res škoda. LONA, tebi pa ISKRENE ČESTITKE. Želimo ti ogromno cartanja in ob prvi priliki prilimaj kakšno slikico na RR.
_____________________________
Najin sonček Anej se je rodil 16.6.2005.
|