Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.
Več o tem
|
Uporabniki na tej temi: nihče
|
|
Uporabnik  | |
|
 |
RE: skupaj na poti do cilja
12.9.2007 11:22:18
|
|
|
|
lana38
|
natasarobi, razmišljaj pozitivno, pa boš videla, da se boš čisto drugače počutila. Saj bo prišel tudi tvoj čas in takrat boš srečna.
LP
_____________________________
lana38
|
|
|
|
| |
RE: skupaj na poti do cilja
12.9.2007 12:23:02
|
|
|
|
natasarobi
|
lana, lupita in ostale - samo v vednost: zadeva, ki me je zadnje par dni najbolj morila (služba) pozitivno rešena. Upam, da komplikacij v bodoče ne bo več.
Sem prišla do zaključka, da premalo verjamem vase - bo treba delat na samozavesti.
Kje pa ste vse? Na sončku?
|
|
|
|
| |
RE: skupaj na poti do cilja
12.9.2007 12:42:33
|
|
|
|
andreja2000
|
natasarobi  super,za službo in njeno pozitivno rešitev.
Ja,samozavest je res zelo pomembna,zato si se kar prav odločila-delaj tudi na tem.
Pa srečno in ne pozabi,da pride izza oblakov tudi sonček do tebe!
_____________________________
Kjer je upanje,je tudi pot...
|
|
|
|
| |
RE: skupaj na poti do cilja
12.9.2007 13:29:48
|
|
|
|
kodrana
|
natasarobi tudi sama imam nizko samozavest. malo mi fali samospoštovanja. sicer se mi je samozavest izboljšala.. je pa res, da pred drugimi kažem močno, trdno in samozavestno lupino.. notranjost je veliko bolj krhka in nežna. se mi zdi, da dajem drugim velikokrat prednost pred sabo, kar pa ni prav..
punce. moja ovulacija je mimo. je pa tako, da mi želodček malo nagaja. ne vem. kislina. prsa so itak že tempirana bomba, vsak dan bolj. bradavičke občutljive..
vem, da me je marca, ko sem zanosila isto matralo.. namreč že kak teden pred testiranjem mi je bilo nekaj slabo, ko smo šli na neko zabavo, kislina. pa tud pasalo mi ni nič alkoholnega..
vem, da je še prezgodaj, a jaz že kar upam..
_____________________________
sanje so se uresničile..
13. 5. 2008 sva dobila najlepše darilo.. Taro
26.10. 1010 pričakujemo še en zakladek.
|
|
|
|
| |
RE: skupaj na poti do cilja
12.9.2007 13:35:32
|
|
|
|
natasarobi
|
kodrana - isto jaz: na ven se tudi jaz kažem drugače
|
|
|
|
| |
RE: skupaj na poti do cilja
12.9.2007 13:46:28
|
|
|
|
kodrana
|
verjetno nas je strah pokazat našo ranljivost.. kot otrok sem bila zelo živahena. hiperaktivc. nikoli pri miru. mama mi je šele zdaj, ko sem odrasla rekla.. vedno si bila tako živa in kar malo agresivna in nisem sploh vedela, da skrivaš za tem to svojo občutljivost in ranljivost.
sama težko pokažem čustva drugim, čeprav sem se že naučila.. težko je sprejet samega sebe..
je pa res, da se veliko pogovarjam in mi je sedaj veliko lažje. s partnerjem se veliko pogovarjava.. ko je v službi, pa itak tu čepim in si olajšam dušo.
najbolj zanimivo pa je, da ljudje dobijo pri meni prvi vtis močne, mogoče celo preveč odločne osebnosti. samo, ko me pa spoznajo, pa pravijo drugače.
je pa težko. še vedno mi je težko zaradi ss-a. namreč ta občutek manjvrednosti se je ponovno pokazal..
ampak, saj smo močne. se ne damo, kaj ne?
_____________________________
sanje so se uresničile..
13. 5. 2008 sva dobila najlepše darilo.. Taro
26.10. 1010 pričakujemo še en zakladek.
|
|
|
|
| |
RE: skupaj na poti do cilja
12.9.2007 14:07:18
|
|
|
|
natasarobi
|
Meni je recimo to tudi ful čudno, da človek kar naenkrat postane tak. Tudi jaz ko sem bila mlajša s samozavestjo nisem imela nobenih težav kljub temu, da nisem bila suha in tudi 'lepa' nisem. Odraščala sem med samimi fanti - brat in ostali sosedje. Še mama mi je rekla, da sem preveč 'oštra'.
Potem je bilo pa kar naenkrat obdobje, da sem se začela primerjati z drugimi - po tiho. Vedno sem imela občutek, da sem manj vredna od drugih in sem se vedno umikala v ozadje, nikoli nisem silila v ospredje. Če me ja pa kdo kaj vprašal/želel od mene sem pa nastopila zelo ostro (verjetno kot obrambni mehanizem). In tako je še danes - v javnosti ne kažem svojega 'nežnejšega karakterja' in dejansko me imajo vsi za terminatorja. Še enkrat mi je šefinja rekla, da je kar šokirano, ko sem pokazala tremo na zaključku pripravništva in tudi ko sem imela prekinitev nosečnosti in ko sem prišla nazaj v službo je rekla, da sem edino jaz tista, ki lahko normalno dela po treh tednih (kako se je zmotila, ampak to ne ve/nihče ne ve). Edino moj dragi ve kakšno je dejansko stanje.
Po moje moramo res več delati na sebi, dajati sebe v ospredje in včasih biti tudi egoistične/reči ne. Ampak pride najtežji del - kako to dejansko storiti, če leta in leta živiš v tem začaranem krogu? Na žalost so se meni odprle oči pred enim letom, ko sem imela prvič upn. menim, da je to zelo žalostno, da ena tragedija pripelje do tega, kar bi morale vedeti od kar se zavedamo same sebe.
|
|
|
|
| |
RE: skupaj na poti do cilja
12.9.2007 14:18:48
|
|
|
|
kodrana
|
no, pri meni pa vem, da sem se vedno počutila tako. vem kako mi je bilo mučno it v vrtec.. joj, vsi fantje so me cukali pa .. bila sem res nesrečna. če zdaj gledam slike in, ko se me kdo spomni, kot otroka, ..kakšen cukerček sem bila.
suha ravno tudi sama nisem, sam so mi bile vedno moje obline na meni všeč. ne bi lepo zgledala, če bi imela idealne kilograme. ker potem bi bil trska,nesladje med telesom in glavo,dobesedno.
že od nekdaj pa lažje pišem, kot govorim.. veliko lažje je.
res je, da ti poraz načne živce in samozavest. šlo mi je že precej dobro, potem po ss, pa spet ta občutek manjvredosti in krivde. vem, da ne bi smela, samo si ne morem kaj.
meni je precej lažje, ko imam oporo mojega dragega. je pa res, da moraš bit samostojen.
vsi smo edinstveni in neponovljivi v vesolju, tako da smo vsi vredni vsega in vsi dragoceni. samo zapomniti si moramo.
natasarobi jaz držim s teboj in te podpiram.. verjamem, da boš vsak dan močnejša in močnejša.. tudi glede  se bo našla ustrezna rešitev.
_____________________________
sanje so se uresničile..
13. 5. 2008 sva dobila najlepše darilo.. Taro
26.10. 1010 pričakujemo še en zakladek.
|
|
|
|
| |
RE: skupaj na poti do cilja
12.9.2007 18:42:57
|
|
|
|
lana38
|
Ste pa zanimivo temo udarile o samozavesti. Jaz bi zase tudi lahko rekla, da nisem ravno samozavestna, ampak sem postala kar žilava, sploh če nekaj hočem doseči. Se pa včasih tudi zgodi, da me je strah, kako bo kdo reagiral in ne povem vedno vsega, kar bi rada. Vedno sem tudi raje pisala, kot govorila. Predvsem na izpitih in testih v šoli. Bila je prava muka, če sem morala ustno odgovarjati. Kar sila mi je bila. No, to je v glavnem mimo, vsaj zame.
Opazila pa sem, da kar dobim pogum, če začnem bolj pozitivno razmišljati o stvareh.
Lp
_____________________________
lana38
|
|
|
|
| |
RE: skupaj na poti do cilja
13.9.2007 7:02:28
|
|
|
|
krtekxx
|
Zanimiva tema SAMOZAVEST. Jaz se tudi sama nimam za samozavestno, npr. v štacuni nikoli ne grem z eno žemljo mimo vseh z naloženimi vozički rekoč: "A me spustite, mam samo eno reč." Mogoče se mi zdi to mal trapast oz. si mislim, če bo kdo opazil in me spustil, bo OK, če pa ne, pa tud OK. Me pa majo drugi za zelo samozavestno, vsaj tako pravijo. Ko sva bila v postopku za posvojitev nama je obema prsihologinja rekla, da se ji zdiva tako trdna in samozavestna, da bo najin otrok naletel na nepremagljiv zid za katerim bova midva sedela, če bo imel kako željo ali idejo, s katero se midva ne bova strinjala. Sem se takrat vprašala, če ne bi bilo mogoče dobro, da vseeno malo manj prepričljivo zagovarjam svoje teorije in prepričanja.
Veste, jaz sem bila v otroštvu in najstniških letih grdi (debeli) raček (165 cm, 72 kg), ki se je spremenil v enega povprečnega ne glih laboda ampak račka, recimo (165 cm, 55 kg). V tej preobrazbi sem zagotovo veliko pridobila na samozavesti, depresivni dnevi so izginili iz mojega življenja, postala sem zadovoljna s sabo in z vsem tem se je zgradila tudi samozavest. Nekaj seveda stoji za vsem tem, in to je pri meni fizična aktivnost, preprosto, vendar skoraj vsakodnevno hitro premikanje nog, tek, ki pospeši srčni utrip in požene hitreje kri po žilah. Če ima katera voljo za to, naj poskusi: meni se je zelo obneslo.
|
|
|
|
| |
RE: skupaj na poti do cilja
13.9.2007 9:16:37
|
|
|
|
natasarobi
|
lana38, krtexx - po mojem smo bile tako vzgojene, da smo tiho in da ne rečemo tisto kar želimo ali pa nekaj olepšujemo. Sama sem ista - raje sem tiho kot, da bi nekaj rekla in bi prišlo do zamere ali pa nekih dolgih govoranc/prepiranj. Res pa je, da je meni mami doskrat rekla (sploh za službo), da naj se ne 'pizdim' in da naj kakšno stvar preslišim in da naj bom vesela, da imam službo. Moram rečt, da imam to še vedno v glavi - če pride do kakšne sitaucije povem kaj mi ni všeč ampak vse zavijem v celofan in potem spoh ne izpade, da mi ni kaj všeč. Mislim, da je to tudi eden izmed razlogov zakaj nisem bila v službi zadovoljna in da tudi nisem napredovala. Spadam v tisto skupino, ki pridno dela in pomaga vsem okoli sebe na sebe pa ponavadi pozabim (ravno v Oni sem včeraj nekaj brala o tem).
Sama sebe tudi že nekaj časa prepričujem, da se bom mogla začet bolj aktivno ukvarjat s športom čez celo leto. Da naredim nekaj za sebe in da se tudi sprostim in spravim iz sebe negativno/odvečno energijo. Ampak nekako se ne spravim, da bi šla nekam na rekreacijo, dejansko mi najbolj paše, da sem doma.
Sploh nas pa situacije kot so ss, upn, čakanje na otročka spravijo še bolj na podn. Dostkrat sem sama sebe spraševala kako, da se lahko to meni zgodi in kako bodo drugi sedaj gledali name. Prevečkrat gledam/o na druge in sebe pozabljamo.
|
|
|
|
| |
RE: skupaj na poti do cilja
13.9.2007 10:07:13
|
|
|
|
andreja2000
|
natasarobi ja,prav imaš,kar prevečkrat gledamo in se oziramo na druge,sebe,ki pa smo tako zelo pomembni pa kar nekako pozabimo.
Res nas naši ss in tragične zgodbe potisnejo k tlom,vendar važno je da ne ostanemo na tleh,da se znamo dvignit,kar pa res po vseh udarcih ni lahko,a vredno je poizkusiti in se za to potruditi,če prav se ti včasih zdi da nimaš več moči,da ne vidiš več sonca,da ne slišiš niti ljudi okoli sebe,ker si tako zelo na tleh.Takrat moraš v sebi poiskati novo moč,se potruditi in jo najti,ker moč nekje je,le ponovno jo je treba zagnati.In ko ti uspe se ponovno dvigniti nad svoje težave in jih gledati od zgoraj navzdol,takrat spet zaslišiš glas ljudi,slišiš pesem ptice,ki te zjutraj nežno zbudi in vidiš sonce ,ki vzhaja.Takrat tudi veš,da si se dvignil,da si bliže k svoji zmagi.......
_____________________________
Kjer je upanje,je tudi pot...
|
|
|
|
| |
RE: skupaj na poti do cilja
14.9.2007 9:39:45
|
|
|
|
sonchek
|
hej,hej....
dobro jutro vsem in eno  za vsako posebaj....
Danes vas pa ni prov velik tle gor....pa sej je prov...življenje teče dalje..in upam, da nas bo kmalu čim manj na tej temi....
...no vsaj ne tistih ki so samo po splavu ampak čim več tistih ki so v pričakovanju....
naj vam zaželim samo lep dan....
papa
_____________________________
Kaj ti pove moj topli objem,
ko k sebi te privijem:
ljubo moje detece,
zate le živim in bijem...(26.11.2007 in 27.09.2009)
--------------------------------
str. U-84
|
|
|
|
| |
RE: skupaj na poti do cilja
14.9.2007 9:53:42
|
|
|
|
andreja2000
|
sonchek hvala za ,mi je zelo pasala.
Jaz sem že nazaj iz trgovine ,pa polno stanovanje delavcev imam,ker nam delajo plinsko kurjavo,tako da je pri nas pestro.
To je vse in lep pozdrav in prihajajoči vikend vam žlim 
_____________________________
Kjer je upanje,je tudi pot...
|
|
|
|
| |
RE: skupaj na poti do cilja
14.9.2007 10:46:52
|
|
|
|
lana38
|
andreja2000, zdaj ti pa sploh ne bi bila rada v koži, ko imaš delavce. Potem pa pustijo še svinjarijo za popucat.brrr Koliko dni pa bodo še delali?
Tudi jaz želim, da se vse, ki čakate na  in zdravo  čimprej preselite na druge teme in bomo samo še o tem čvekale tukaj, kako se počutimo kot .
LP
_____________________________
lana38
|
|
|
|
| |
RE: skupaj na poti do cilja
14.9.2007 10:50:32
|
|
|
|
šemalo
|
andreja 2000, lep vikend tudi tebi...
punce, sem se čist našla v zgoraj napisanem (v skoraj vseh mailih)....samo jaz sem kaka tri leta nazaj obrnila ploščo....iz nežnega, milega predpražnika sem postala odločna ženska, ki upa na glas povedat, kar ji ni prav!!
Presenetilo vas bo, kako pozitivno to lahko vpliva na samozavest, ki je nimam precej.......pa tudi okolica me zdaj bolj sprejema, zrelo, ko vem, kaj hočem in sem se za to pripravljena boriti (čeprav samo verbalno)..ljudje te bolj spoštujejo kot borca....ne vem, meni je to ful pomagalo....vsaka od nas ima svoj recept.
_____________________________
o, beri, kar ljubezen govori, saj zna ljubezen slišati z očmi...(SHAKESPEARE)
|
|
|
|
| |
RE: skupaj na poti do cilja
14.9.2007 10:56:50
|
|
|
|
andreja2000
|
Oh,ja Lana38 ma res je zoperno,nič fajn in komaj čakam,da bo to fertik,vendar,vprašanje kdaj bo to. No,glavna dela v mojem stanovanju zaključujejo,vendar je še potem cel kup manjših.Delavci kar naprej hodijo ven in noter,imam jih v kuhinji,hodniku,dnevni,kopalnici,ja pa še nikamor ne morem it,dokler sem sama doma.....uh,ja,saj pravim,komaj čakam da gredo,no potem pa še svinarija za njimi.......
_____________________________
Kjer je upanje,je tudi pot...
|
|
|
|
| |
RE: skupaj na poti do cilja
14.9.2007 18:31:11
|
|
|
|
aurora28
|
Pozdravljene! Ste se pa razpisale ta čas ko me ni bilo. Ja no da vam povem to štorijo kaj se je pripetilo. No kot sem vam povedala sem imela 1. pregled pri G 6.9., no jaz pridem na pregledprvo k sestri, da urediva vse potrebno, ona mene vpraša za zadnjo  in jaz povem 27.7.. Pa pravo, o ste noseči in pogleda na svoj koledarček in mi v kartoteko napiše 6 t/ 1 dan. Potem pa grem k G in mu povem veselo novičko in je kar takoj rekel, da greva na UZ. Potem pa šok, naredi mi vaginalni UZ in v maternici se nič ne vidi. Najprej me vpraša, če je bil test pozitiven in sem rekla, da sem ga delala v laboratoriju in da je bil. Potem mi je takoj dal napotnico za laboratorij, da grem dat kri za beta HCG. Jaz vsa živčna kaj bo test pokazal in rezultat je bil 4.282. Bila sem vesela, ampak kaj ko se še ni videlo. Pridem nazaj na pregled in mi pravi moj G, da bom ostala v bolnici zaradi suma na izvenmaternično .  Zelo sem bila žalostna, ker sem tam ostala, ampak globoko v sebi sem vedela, da sem noseča, saj so priostni vsi znaki. No in jaz v bolnici in čez dva dni midva z G ponoviva beta HCG in je bil višji in greva še na UZ. Na UZ se je takoj videla gestacijska vrečka in pravi moj G, da je nosečnost na pravem mestu. Potem pa mi je rekel, da bom še ostala v bolnici dokler se ne bo videl plod in utripi. Potem sva čez dva dni ponovila UZ in je že bil viden plodek, danes sva ga pa še enkrat naredila in so bili vidni utripi in je že zrastu, zdaj meri moj 0,36 cm in sem v 6 tednu (gestacijska starost) , ker sem zaradi klomifena kasneje zanosila.
Lahko bi vam na kratko napisala kaj je bilo, ampak se mi zdi, da je bolje če malce na dolgo in široko vse opišem  .
_____________________________
30.4.2008 ob 15. uri se nama je rodil najin sonček Gal.
************************************************
|
|
|
|
| |
RE: skupaj na poti do cilja
14.9.2007 19:45:38
|
|
|
|
Milamay
|
No, samo da je vse OK, aurora! KO sem na začetku brala, me je bilo kar malo strah, kaj bo sledilo, ampak ker si vstavila toliko tistih smejčkov, ki ploskajo, sem si milsila, da ne more biti kaj slabega. In kako se kaj počutiš?
Andreja - ti nič ne zavidam delavcev. Mi smo lani prenavljali skoraj vso hišo in jih kar ni bilo konca. Svinjarije pa tudi ne. Zdaj pa je fajn, ko je vse urejeno. NO, skoraj vse. 
Punce, mene pa v ponedeljek čaka HB. Mislite name in mi mi držite pesti. Upam, da bo tokrat vse OK. Tiste, ki ste bile v LJ na AC, povejte mi, koliko časa ste čakale na poseg. Ob 8.15 moram biti tam. Zanima me, kdaj pa bo poseg na vrsti.
Lep vikend vsem
|
|
|
|
| |
RE: skupaj na poti do cilja
14.9.2007 22:05:38
|
|
|
|
tinaaja
|
Aurora, samo, da je vse OK
Milamay, drzim pesti! Ves,da bo OK,mora bit!
Andreja - pol sva na istem, no nam so na sreco nehal sanirat balkon, ampak bodo zaradi zamakanja sten (zaradi slabe izolacije na balkonu) zelo verjetno morali saniratii se pol stanovanja, beri: popolnoma se bomo morali izseliti za par mesecev
Mi imamo v nedeljo krst, malo smo v pripravah,ampak nic silnega. Imamo dva zobka, na sreco brez vecjih problemov.
Takole se igramo na tleh
takole pa papamo
Vsem v cakanju pa zelim seveda en magicen plus
|
|
|
|
| |
RE: skupaj na poti do cilja
15.9.2007 10:06:55
|
|
|
|
lana38
|
aurora28, samo da je vse OK.
Milamay, tudi jaz sem za AC imela isto uro in vse, ki so naročene isti dan imajo to uro. Potem greš spodaj na sprejem, kjet te vpišejo in ti dajo en kup papirjev. Z dvigalom greš potem v 4. nadstropje na F oddelek. Ko prideš gor, se obrneš na desno in poiščeš čakalnico ua UZ. Tam čakaš, da od nekod kdo pride, približno do 9h. Potem te še enkrat vpišejo in greš spet v čakalnico in čakaš na poseg kakšne pol ure. Okrog 10h bo verjetno vse za tabo. Mislim, da boš morala tudi ti tam počivati po posegu. Po AC se počiva 3 ure. Potem dobiš kosilo in pride še sestra z navodili in papirji.
tinaaja, vredu opravite krst in se lepo imejte.
LP
_____________________________
lana38
|
|
|
|
| |
RE: skupaj na poti do cilja
15.9.2007 11:46:41
|
|
|
|
aurora28
|
U Tinaaja a že krst, kako čas beži . Dobro opravite in še enkrat - Brina je pravi cukrček .
_____________________________
30.4.2008 ob 15. uri se nama je rodil najin sonček Gal.
************************************************
|
|
|
|
| |
RE: skupaj na poti do cilja
15.9.2007 13:16:33
|
|
|
|
andreja2000
|
aurora28 ti povem,da sem ob branju tvojega posta razmišljala podobno kot mialmay,ampak se vse srečno konča in to je naravnost fantastično .
milamay no,ti je že Lana38 vse lepo napisala,tdi pri meni e bil nekako tako.
Pa srečno,za v ponedeljek in ti trdno držimo pesti!
tinaaja,ma joj,kaki lepi cukerček je tvoja Brina.
Ja,punce,naš bodoči ati se je končno odločil glede imena,če prav še do decembra dopušča možnost menjave,a zaenkrat pa čakamo Evo.
_____________________________
Kjer je upanje,je tudi pot...
|
|
|
|
| |
RE: skupaj na poti do cilja
15.9.2007 16:01:25
|
|
|
|
Milamay
|
Hvala vsem, ki mi boste v ponedeljek držale pesti.
Tinaaja - dobro opravite krst. Je pa Brina res en lep cuker.
Andreja - Eva je prav lepo ime. A ati izbira? Lepo.
|
|
|
|
| |
RE: skupaj na poti do cilja
16.9.2007 9:48:41
|
|
|
|
lana38
|
Milamay, za jutri. Mislile bomo nate. Čimbolje opravi in seveda da pride dober izvid po pošti.
LP
_____________________________
lana38
|
|
|
|
Najbolj brane vsebine v rubriki5 vzrokov za bolečino pri ovulacijiNe glede na to, kako zelo močna je ovulacijska bolečina, ginekologi opozarjajo, da to ni bolečina, ki bi bila normalna, ...
Ovulacija in oploditevOvulacija je sprostitev zrelega in za oploditev sposobnega jajčeca v jajčniku ženske. Nastane praviloma v sredini menstr...
Zadnje s foruma
Kako bi reagirali ..
Admin
če bi šel vaš mož na kavo z bivšim dekletom, ki je že leta ni videl, da se malo "pogovorita"?
Natisni
